OFF dogovorov in zagovorov

Savdska Arabija je odmrznila 3 milijarde dolarjev vojaške pomoči Libanonu. Za blokado pomoči so se Savdijci odločili februarja lansko leto, zaradi velikega vpliva šiitskega Hezbollaha v Libanonu. En mesec kasneje so organizacijo označili za teroristično. Libanonski predsednik Michel Aoun je v torek obiskal Rijad in kralju Salmanu na kosilu srce ogrel dovolj močno, da bo Savdska Arabija Libanonu vendarle predala vojaško opremo francoske izdelave. Gre za transportna vozila, helikopterje, brezpilotne letalnike in težko topništvo, ki naj bi pomagalo pri stabilizaciji in varnosti v Libanonu. V okviru obiska sta se predsednik Aoun in kralj Salman dogovorila tudi o srečanju njihovih ministrov za zunanje zadeve, izobraževanje in finance, na katerem se bodo pogovarjali o možnih sodelovanjih.

A Libanon je srca savdijskih voditeljev ogrel že  pred dobrim mesecem ob sestavljanju vlade. Mesto premiera je dobil sunit Saad al Harrir, ki ga je podprla Savdska Arabija.

Sirska vlada in uporniki naj bi se uspeli dogovoriti o rešitvah v zvezi s problematiko oskrbe z vodo na ozemlju Damaska. Napadi so namreč povzročili večjo škodo na vodovodnem sistemu, ki je 5,5 milijona ljudi pustila brez vode. Po dogovoru bo vojska dobila vstop na ozemlje upornikov in tako ponovno vzpostavila oskrbo prestolnice z vodo. V skladu s sporazumom je ozemlje Wadi Barada zapustilo tudi nekaj sto civilistov. Uporniki obstoj dogovora sicer zanikajo, oblasti pa trdijo, da so uporniki oskrbo z vodo namerno prekinili, kar označujejo za vojni zločin. Spopadi na območju Wadi Barada so bili sicer v zadnjih tednih ena glavnih ovir za uspešno izvedbo mirovnih pogovorov med vlado in uporniki v kazahstanski prestlnici Astana.

V sosednji Turčiji se je začelo sojenje zaradi razkritja turške pomoči sirskim upornikom. Turškega poslanca Enisu Berberogluju iz vrst Republikanske ljudske stranke obtožnica  bremeni izdaje državnih skrivnosti, vojaškega vohunstva in pomoči oboroženim terorističnim skupinam. Medijska hiša Cumhuryet je maja 2015 objavila posnetke, na katerih turški obveščevalci prestrežejo tovornjake s topovskim strelivom, ročnimi minometalci in drugim strelivom, ki so bili namenjeni v Sirijo. Oblasti so posnetke označile za montirane in zatrdile, da so tovornjaki prevažali humanitarno pomoč, Berberoglu pa je trditve postavil na laž. V tem procesu sta bila na petletno zaporno kazen že obtožena dva novinarja.

Med razgreto razpravo o ustavnem zakonu, ki bi Turčiji prinesel predsedniški sistem, so zapele pesti. Poslanci vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj so ob glasovanju o paketu reform razkrili svoje glasovnice, zaradi česar jih je opozicija obtožila kršenja zakona o tajnosti glasovanja. Z razkritjem glasovnic naj bi stranka ustvarjala pritisk na svoje poslance, da ne bi podprli reform, ki v Turčiji že dlje časa podpihujejo proteste. Nazadnje so jih turški represivni organi nasilno razgnali v ponedeljek, ko je pred parlamentom v Ankari protestiralo okrog sto ljudi.

Ruska duma je potrdila prvo branje zakona, ki dekriminalizira družinsko nasilje, ki nima za posledico dejanskih telesnih poškodb. Nadaljevanju postopka je nasprotoval zgolj en poslanec. S spremembo zakonodaje želijo ruske oblasti doseči bolj enakovredno obravnavanje nasilja v družini. Po mnenju konzervativcev, ki so kampanjo sprožili, je nasilje izven družine za ista nasilna dejanja obravnavano precej blažje. Konzervativci pozitivne učinke spremenjene zakonodaje vidijo tudi v ohranitvi tradicionalnih družinskih vrednot, saj bodo spremembe staršem olajšale vzpostavitev avtoritete v družini.

Podjetje Volkswagen priznava krivdo v zvezi z emisijskim škandalom, ki je bil razkrit septembra leta 2015. Podjetje mora plačati 4,3 milijarde dolarjev visoko kazen za goljufijo. Prav tako morajo plačati 15 milijonov dolarjev civilne poravnave, s katerimi bodo pokrili škodo odkupov in popravil več kot nekaj manj kot pol milijona neustreznih avtomobilov. Poleg tega pa so zaradi sodelovanja pri goljufiji zvezne oblasti ZDA podale obtožbe proti šestim vodstvenim delavcem podjetja. Volkswagen je namreč v obdobju 2008–2015 v ameriško prodajo poslal dizelske avtomobile, ki so s pomočjo programske opreme na testih izpustov prikazali izpuste, ki ustrezajo ameriškim kriterijem. V realnosti pa so bile škodljive emisije 10 do 40-krat previsoke.

Od potrošnikov nafte še do njenih proizvajalcev. V Gabonu se je pričela stavka delavcev, zaposlenih v naftnem podjetju Shell. Zaposlene skrbi odpuščanje in premestitve, saj je podjetje napovedalo prodajo svojega imetja v Gabonu. Stavka bo potekala v vseh gabonskih črpališčih nafte. Potek stavke je potrdilo tudi vodstvo podjetja, ki zagotavlja, da ne bo vplivala na samo proizvodnjo. Vzporedno s pogajanji s kupcem pa poteka tudi dogovarjanje podjetja z nacionalnim sindikatom naftnih delavcev in gabonskim ministrstvom za delo.

V ameriškem senatu so izglasovali pripravo nove zakonodaje, s katero nameravajo ukiniti zdravstveni sistem Obamacare. Izglasovano mora v prihodnjem tednu potrditi še poslanska zbornica. Ukinitev Obamovega zdravstvenega sistema, ki je vstopil v veljavo leta 2010, je prioriteta republikanske večine v obeh parlamentih, prav tako pa predsednika Donalda Trumpa. Glavne spremembe in prednosti, ki so bile vpeljane z reformo zdravstva, so sicer dvig kvalitete in izboljšanje dostopnosti do zdravstva ter upočasnjevanje rasti stroškov zdravstvenega varstva. V šetih letih po uvedbi reforme je število tistih, ki plačujejo zavarovanje, naraslo za 10–12 odstotkov letno.