Off dopolnilnega zavarovanja

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je naznanil, da se bodo mirovna pogajanja z Narodnoosvobodilno vojsko ELN začela 8. februarja. ELN se je zavezala, da bo teden dni prej izpustila eno leto nazaj zajetega bivšega člana kongresa Odina Sancheza Montes de Oca. Predsednik bo sedaj pogajalcem največje gverilske skupine v Kolumbiji z odločbo tudi zagotovil status mirovnikov, kar bo začasno zamrznilo vse naloge za njihove aretacije in izrečene zaporne kazni. Poskusi pogajanj med kolumbijsko vlado in ELN so do sedaj že nekajkrat propadli, nazadnje v oktobru, ko gverilska skupina ni privolila v izpustitev ugrabljenca.

Po včerajšnji razglasitvi izrednega stanja v Gambiji s strani predsednika Yahye Jammeha nadaljujemo poročanje o razvoju dogodkov v zahodnoafriški regiji. Oborožene sile Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav ECOWAS v Senegalu se pripravljajo na vstop v Gambijo, če bodo propadli tudi zadnji poskusi kriznih pogajanj pod pobudo mavretanijskega predsednika Oulda Abdela Aziza. V Gambiji je odstopila podpredsednica, odvetnik predsednika in njegove strake APRC pa je zapustil državo. Aziz se je sešel tako s starim predsednikom Jammehom kot novoizvoljenim Adamom Barrowom, ki na svoje ustoličenje čaka v Senegalu, tam naj bi danes popoldan na gambijskem veleposlaništvu opravil tudi predsedniško zaprisego.

Po posredovanju romunskega predsednika Klausa Iohannisa ministrstvo za pravosodje na današnji seji ni sprejelo nujne vladne uredbe, s katero bi mimo parlamentarnega procesa uveljavilo spremembo kazenske zakonodaje. Posredovanje predsednika sledi včerajšnjim demonstracijam pred vladno plačo, ker so protestniki nasprotovali predlagani dekriminalizaciji zlorabe oblasti, kadar oškodovanje javnih financ ne bi dosegalo približno 45 tisoč evrov. Isti predlog prav tako spreminja pojme zlorabe oblasti, malomarnosti pri opravljanju položaja in predvideva pomilostitev v primeru dosojene zaporne kazni do pet let za določena kazniva dejanja. Vlada spremembo utemeljuje z nujo po zmanjšanju prenaseljenosti zaporov. Protestniki pa vladi očitajo, da skuša preprečiti kaznovanje predsednika vladajoče Socialdemokratske stranke Livia Dragnea. Evropska komisija je prav tako prejšnji teden zavrnila trditve Bukarešte, da bo v kratkem ukinila evropski nadzor nad delovanjem romunskega pravosodnega sistema, ki je bil vzpostavljen ob priključitvi Romunije EU leta 2007.

Turški poslanci so nadaljujejo z glasovanjem o ustavnih spremembah. Potem ko so v prvem krogu poslanci potrdili vseh 18 predlaganih členov, poteka ponovno glasovanje o vsakem izmed njih. Sedem členov je drugo glasovanje že prestalo, zadnja dva, o katerih so poslanci glasovali včeraj pa zadevata nadzorne pristojnosti parlamenta in določata pogoje predsedniške. Tako so si parlamentarci odvzeli pristojnost glasovanja o nezaupnici vladi, po vsej verjetnosti pa bodo danes in jutri potrjeni tudi ostali predlogi. Najpomembnejša je sprememba vloge predsednika, ta naj bi prevzel izvršno funkcijo in pridobil pooblastila imenovanja ministrov in sodnikov. Ker vladajoča AKP ob podpori nacionalistične AKP nima dovolj glasov za takojšnjo uveljavitev ustavnih sprememb, bodo o njih glasovali še turški volivci na referendumu.

Grška agencija za privatizacijo je prodala podjetje za upravljanje z železnico TrainOSE v državni lasti italijanskemu podjetju Ferrovie dello Stato Italiane, prav tako v državni lasti. Kupnina je znašala 45 milijonov evrov, Grčija pa je bila podjetje primorana prodati, saj je 700 milijonov evrov dolga podjetja bremenilo grški proračun in sprožilo preiskavo o nedovoljeni državni pomoči s strani Evropske komisije. Prodajo je začetek tedna odobrilo grško računsko sodišče, Grčija pa jo je izvedla v skladu z dogovorom o prodaji podjetij v državni lasti iz leta 2015. Več o tem v današnjem Offsajdu ob petih.

V Makedoniji se nadaljuje boj proti fantazmi Soroš. Urednik državne tiskovne agencije MIA Cvetin Cilimano, urednik provladnega portala Republika Nenad Mircevski in kolumnist Nikola Srbov so na tiskovni konferenci v Skopju javnosti predstavili gibanje Stop Operation Soros. Naloga organizacije naj bi bilo razkrivanje subverzivnih aktivnosti makedonskih nevladnikov, ki se financirajo iz katerega od virov, ki so povezani z imenom dotičnega milijarderja. Spomnimo, da premier Nikola Gruevski, ko je bilo odločeno, da se v enem izmed okrajev ponovno izvedejo volitve, obtožil nevladne organizacije vmešavanja v volilni postopek in napovedal de-sorošizacijo države. (več v OFFsajd, 22.12)

Koalicija je podprla predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Obenem je tudi naznanila, da namerava vlada za namen krajšanja čakalnih dob v zdravstvu nameniti dodatnih 40 milijonov evrov. Predlog predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi ga zamenjala nova obvezna dajatev, izračunana na podlagi vseh vseh razpoložljivih prihodkov posameznika. Obvezno zdravstveno zavarovanje uvaja dve prispevni stopnji in sedem plačilnih razredov glede na bruto dohodek, vplačani prispevek naj bi se gibal med 20 in 75 evrov mesečno. Bolniški stalež bo po novem omejen na največ eno leto oziroma 18 mesecev v dveh letih, dvignila pa se bo tudi posebna stopnja za upokojence, ki jo prispeva proračun. V javni razpravi ostajata še dva zakona iz tako imenovanega paketa zdravstvenih reform, Zakon  o pacientovih pravicah in Izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti.

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Neja.