Off dunajskih mirovnih pogovorov

Utapljajoče venezuelsko gospodarstvo bo zaradi izboljšanih pogojev naftnega sporazuma s kitajsko lažje zadihalo. Venezueli se obetata predvsem zmanjšanje obrestne mere pri obstoječih dolgovih na Kitajskem in podaljšanje rokov za njihovo odplačilo. V zameno bo Venezuela na Kitajsko poslala kak sodček črnega zlata več. Venezueli utegne pomagati tudi dvig cene nafte na svetovnem trgu, ki je presegla 50 dolarjev na sodček.

Na drugi strani so v veljavo stopila dodatna vojaška pooblastila, s katerimi se vojski omogoča posredovanje nad civilnim prebivalstvom, napovedana v petek. Vojaške sile se  bodo po novem tudi okrepile s civilnimi pomočniki. Nicholas Maduro ukrepe opravičuje z domnevno ekonomsko vojno, ki jo proti Venezueli bojujejo predvsem ZDA.

Pogovori o podpori novi libijski vladi narodne enotnosti na Dunaju so pripeljali do sporazuma, ki predvideva izvzem njenih oboroženih sil iz embarga na uvoz orožja in urjenje borcev. Libijska vlada bo morala zahtevo nasloviti na Združene narode, ker pa so dogovor podprle vse stalne članice varnostnega sveta, ne gre pričakovati zapletov.

Vlada narodne enotnosti je bila vzpostavljena konec marca kot rešitev dvovladja v Libiji, ki je bila takrat deljena na območje pod nadzorom islamistične vlade v Tripoliju in konkurenčne vlade v vzhodnem mestu Tobruk. Tripolijska vlada je novo oblast priznala, tobruška pa ne. Od začetka je bilo jasno, da bo nova vlada za vzpostavitev nadzora potrebovala neke vrste tujo pomoč, ki jo zdaj dobiva v obliki izjeme iz embarga. Dosedajšnjemu embargu navkljub v Libiji delujejo specialne enote Velike Britanije, Francije in Združenih držav Amerike.

Na Dunaju pa je pod sponzorstvom Rusije, Francije in Združenih držav Amerike potekalo tudi srečanje armenskega predsednika Serzha Sargsyjana in njegovega azerbajdžanskega kolega Ilhama Alijeva. Dogovorila sta se za nadaljevanje mirovnih pogovorov v juniju, medtem pa se bosta trudila za nadaljevanje prekinitve ognja v Nagorno-Karabaških gorah. To sicer velja že od leta 1994, do zadnjih večjih kršitev pa je prišlo med spopadi v začetku aprila. Strinjala sta se tudi, da bosta Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi omogočila preiskavo in nadzor nad potekom prekinitve ognja. Pogovorom navkljub pa je na konfliktnih območjih v jutranjih urah v manjših spopadih umrlo nekaj vojakov.

Turška organizacija Mediji za svobodo je objavila zaskrbljujoče poročilo o svobodi medijev v Turčiji. Letos je bilo tam odpuščenih že 894 novinarjev, od tega 160 samo v aprilu. Dva časopisa naj bi režim utišal zaradi povezav z v izgnanstvu živečem imamom in političnim rivalom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, Fethullahom Güllenom. Od predsedniških volitev 7. junija naj bi Turčija blokirala 105 tisoč spletnih strani in več desetkrat omejevala dostop do tiskovne agencije Dicle. Trinajst novinarjev je aretiranih, večina od njih zaradi žaljenja predsednika. V poročilu je zabeleženih 200 napadov na novinarje in 21 napadov na medijske ustanove. Posebej je izpostavljeno pomanjkanje varnosti za novinarje, ki poročajo o prepovedani Delavski stranki Kurdistana.

Grško finančno ministrstvo predlaga povečanje številnih davkov, s katerimi bi pridobili dodatni malo manj kot 2 milijardi evrov, potrebni za sprostitev dodatnih evropskih sredstev za reševanje grškega gospodarstva. Dvignil bi se davek na pijače, kavo in cigarete, tudi elektronske, in sicer na 20 %. Nadaljnji dvigi naj bi zadevali televizijske naročnine, dostop do spleta bi bil obdavčen s 5 odstotki višjo stopnjo, cene energentov pa bi se po predlogu dvignile za 10 odstotkov. Najvišja stopnja davka na dodano vrednost, ki je najvišja v Evropski uniji, se bo dvignila s 23 na 24 odstotkov. Veljala bi za pakirano hrano, sladoled ter taksi in trajektne prevoze.

Vlada bo o zvišanju davkov razpravljala jutri, v primeru sprejetja pa bi to bilo že peto povišanje davkov na dobrine in javne storitve od nastopa grške finančne krize. Od povišanja davkov pa bo odvisno vzdušje na zasedanju finančnih ministrov evroobmočja 24. maja. Ministri bodo takrat odločali o sprostitvi novih 12 milijard evrov iz skladov za pomoč Grčiji.

V Makedoniji so včeraj zopet izbruhnili protesti proti predčasnim volitvam, ki se imajo odviti 5. junija. Spomnimo, da je kandidature za volitve oddala zgolj vladajoča VMRO-DPMNE, medtem ko ostale stranke volitve obstruirajo. Nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski se je na pritisk javnosti odzval z izjavo, da politični pluralizem v Makedoniji ni v nevarnosti, saj je stranka VRMO-DPMNE koalicija velikega števila manjših strank. Je pa svoje mnenje o predčasnih volitvah podala tudi Evropska komisija. Makedonijo je opozorila, da ni niti najmanjših pogojev, ki bi volitvam 5. junija zagotovili kredibilnost.

Hrvaška vlada je zaključila z javno razpravo predloga Zakona o tujcih. Ta je močno razburil civilno-družbena gibanja, saj kriminalizira pomoč beguncem, ki na Hrvaškem niso zaprosili za mednarodno zaščito. Razlogi, zakaj pribežniki ne zaprosijo za mednarodno zaščito, so mnogokrat nepoznavanje jezika ali pravnega reda. Iz Centra za mirovne študije predlog komentira pravnica Vanja Bakalović.

izjava

Predstavniki ministrstva za notranje zadeve naj bi sicer zagotavljali, da pomoči pomoči-potrebnim ne bodo kriminalizirali, a so svojo besedo očitno snedli. Nadalje Vanja Bakalović pojasni, kako so se na predlog odzvala civilnodružbena gibanja.

izjava