Off egiptovskega napada

Po nedeljskem napadu na mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo je po napovedih predsednika Mohameda Mursija egiptovska vojska silovito napadla območje Sinaja, oddaljenega nekaj deset kilometrov od meje z Gazo, kjer je bilo ubitih 20 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Spirala nasilja na omenjeni meji se tako nadaljuje, egiptovske in izraelske oblasti za nedeljski napad še vedno obtožujejo palestinsko organizacijo Hamas, ki naj aktivnosti izvajala z egiptovskega ozemlja. Slednji to odločno zanikajo, Egipt pa si glede na obveščevalne službe izbira  tarče napada na sinajskem polotoku. Prva izmed teh je bila vasica Touma, ki leži blizu mejnega prehoda Rafa; v njej pa naj bi palestinski skrajneži imeli enega izmed svojih sedežev. Egiptovske oblasti so sicer izgubile popoln nadzor nad svojim ozemljem, ki meji na Gazo po padcu predsednika Hosnija Mubaraka.

Pakistanskemu ministrskemu predsedniku Raji Asharafu (izg. raji ašarafu) je bilo danes ukazano, da se mora v tem mesecu zglasiti pred Vrhovnim sodiščem v Islamabadu zaradi popuščanja pri ponovnem odprtju obtožnice predsedniku države Asifu Aliji Zardariji (izg. asifu alji zardariju). Predsedniku se očita uporabo korupcijskih sredstev pri upravljanju države. Leta 2009 je Vrhovno sodišče v Islamabadu razveljavilo zakon o amnestiji, ki ga je dve leti prej uveljavil bivši predsednik Pervez Musharaf (izg. perez mušaraf). Trenutni predsednik Zaradiri, ki je na tem položaju od leta 2008, se je do sedaj spretno izmikal pakistanskim sodiščem. Obstoječa vlada s svojim predsednikom na čelu vztrajno negira pozive sodišča o odprtju primera.

Ukrajinske oblasti so zaprle eno izmed večjih torrent strani na spletu - Demonoid.com. V današnjih dopoldanskih urah so sile, ki jih uporablja Ministrstvo za notranje zadeve v Kijevu, vdrle v zgradbo v centru mesta, kjer so se nahajali administratorji in upravitelji strani. Stran demonoid.com je s tem zaprta, kar je za Ukrajince še en udarec v sistematiki širjenja  podatkov s pomočjo medmrežja.

Ameriška zvezna država Teksas je usmrtila 54-letnega Marvina Leeja Wilsona, obsojenega zaradi umora policijskega ovaduha. Primer Wilsona je zanimiv predvsem zato, ker je dr. Donald Trahan iz sodišča v Texasu po številnih psiholoških testih, intervjuju ter na podlagi zapornikove preteklosti ugotovil, da je Wilson duševno zaostal. Po oceni Trahana bi imel Wilson težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so košnja trave, oblačenje in upravljanje s premoženjem - kar pa teksaškega sodišča ni prepričalo. Izmerili so mu tudi inteligenčni kvocient, ki je znašal 61, po strokovnih kriterijih v Združenih državah pa se vsaka oseba, ki ima omenjeni kvocient pod sedemdeset, smatra kot mentalno zaostala. Ameriško vrhovno sodišče je leta 2002 med presojo sodnega primera  odločilo, da osebe z duševno motnjo ščiti osmi amandma k ameriški ustavi, ki prepoveduje »krute in nenavadne kazni«. Vrhovno sodišče je sicer s tem prepovedalo usmrtitve duševno bolnih, a pri tem ni določilo nobenih standardov za določanje duševnega stanja obsojenega. Teksaško sodišče je izkoristilo zakonsko luknjo in določilo svoje kriterije za ugotavljanje duševnega zdravja obsojenih. Država Texas trdi, da Marvin Wilson ni duševno zaostal, saj je delal kot gradbeni delavec, se poročil in imel otoke. Teksas je sicer ena od 33 ameriških zveznih držav, kjer še vedno izvajajo smrtno kazen.

Z naslednjo novico ostajamo v Združenih državah Amerike. Ameriški farmacevtski koncern Pfizer bo moral plačati nekaj več kot 50 milijonov evrov kazni po odločitvi ameriške državne inšpekcijske službe.  Znesek bo nakazan v ameriško državno blagajno po obtožbah na račun Pfizerja, saj naj bi le-ta podkupoval zdravnike v vzhodni Evropi in Aziji v zameno za predpisovanje predvsem viagre svojim pacientom.  Po preiskavah naj bi Pfeizer zdravstvenim delavcem v omenjenih delih sveta nakazoval denar in jim plačeval potovanja. Farmacevtski koncern je sredstva, ki jih je namenil za podkupovanja, knjižil kot stroške potovanj svojih sodelavcev in podobno. V Združenih državah to ni prvi primer tovrstnega delovanja. Lansko leto je multi-nacionalen koncern s sedežem v New Jerseyu Johnson&Johnson plačal 60 milijonov evrov po obtožbah o podkupovanju evropskih zdravnikov v namen večje potrošnje svojih izdelkov. 

V galeriji Simulaker v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri predstavili štiridnevni projekt Postati Slovenka, prek katerega ameriško-slovenska umetnica Sošana Učetnik obravnava lastne zagate pri spoznavanju, raziskovanju in osvajanju slovenske kulture ter jezika. V okviru projekta bodo v četrtek priredili še ustvarjalno delavnico. Kot so sporočili iz omenjene galerije, je projekt Postati Slovenka/"Becoming Slovenian", ki je nastal v sodelovanju s kustosinjo Mojco Grmek, zastavljen tako, da umetnica z obiskovalci galerije razpravlja o vlogi državljanstva in kulture pri oblikovanju osebne identitete ter v okviru tega še o izzivih pri medsebojnem sporazumevanju in razumevanju. Umetnica za izhodišče dialoga zastavlja vprašanje, kaj mora nekdo storiti, da postane Slovenec ali Slovenka, od sogovornikov pa pričakuje odgovor v obliki rabljenih oblačil, poučnih predmetov, živil ali besedil, ki jih obiskovalci prinesejo s seboj. Prispevke obiskovalcev, svoje odzive nanje v obliki risb, besedil, fotografij ter dokumentacijo o poteku projekta bo umetnica povezala v literarno-vizualno knjigo, ki naj bi delovala kot poetično etnografsko delo. Postavitev projekta je zasnovana tako, da obiskovalec s prihodom v galerijo vstopi najprej v urad, kjer mora dobiti vstopnico za nadaljevanje obiska. Tam se mora odločiti tudi, ali bo obisk nadaljeval in nato še, kako bo zaslužil vstopnico. V pomoč mu bo cenik z opisanimi možnostmi izmenjave, ki mu bo v vsakem primeru ostal kot spominek na razstavo ali svojevrsten razstavni katalog. Govorili smo s  Sošano Ušetnik:

Izjava je v posnetku.

V nadaljevanju pogovora smo Sošano Ušetnik vprašali, kaj zanjo pomeni biti pripadnik neke nacije:

Izjava je v posnetku.

OFF je pripravil Marko Kraševec.