off evropske dlake na jeziku

Egiptovsko sodišče je potrdilo smrtno kazen proti 11-im navijačem nogometnega kluba Al Masry iz Port Saida, obtoženim sodelovanja v neredih med nogometno tekmo na domačem stadionu februarja 2012, ki so terjali življenja več kot 70-ih ljudi. Nerede so z vdorom na igrišče in napadom na navijače kairskega kluba Al Ahly, s katerim se je takrat meril Al Masry, pričeli domači navijači, pri tem pa jim je s svojo pasivnostjo precej pomagala tudi policija. Al Masry in Al Ahly veljata za velika nogometna rivala, v času egiptovskega protestniškega vrenja pa sta imela tudi močan politični naboj. Navijači Al Ahlyja iz Egipta so imeli pomembno vlogo pri rušenju ex-egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka na ulicah prestolnice.  

Čedalje večja priljubljenost smrtne kazni v Egiptu bo glede na številne obsojene, še posebej iz vrst prepovedane Muslimanske bratovščine, pripomogla k uresničitvi ciljev ministrice za populacijo Hale Youssef, ki si prizadeva ukrotiti prenaseljenost v državi. Egipt je najgosteje poseljena arabska država z 90-imi milijoni prebivalcev, ki naj bi po projekcijah do leta 2030 presegli prag 100-ih milijonov. Ministrica je predstavila načrt, po katerem naj bi trend zajezili. Ta vključuje finančne spodbude staršem, ki otroke vzpodbujajo pri šolanju, promoviranje majhnih družin ter obsežno akcijo ozaveščanja v tesnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Cilj je v 15-ih letih zmanjšati povprečje otrok na egipčanski par z 3,5 na 2,4.

Nedavno začet četrti krog mirovnih pogajanj pod pokroviteljstvom Združenih narodov med mednarodno priznano libijsko vlado in nepriznano proislamsko vlado, ki nadzoruje prestolnico Tripoli, je propadel. Mednarodno priznana vlada je namreč prekinila pogajanja o vladi narodne enotnosti, ker naj bi predlagani osnutek dajal nepriznani vladi preveč moči.

Od propadlih pogajanj k odpovedanemu srečanju. Evropska unija je sporočila, da je za danes napovedan sestanek med grškim premierjem Aleksisom Ciprasom, nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisem Hollandom odpovedan, ker naj bi bil grški predlog reform, ki jih je nameravala sprejeti v zameno za nova posojila, nezadosten, dasiravno je vključeval dvig DDV-ja in zdravstvenega prispevka za upokojence. Tako se stopnjuje pritisk na Grčijo, ki pleše na robu bankrota. Partija pokra se nadaljuje.

Medtem ko EU drži Grčijo v kotu, se po stari celini krepi evroskepticizem. Britanski parlament je z veliko večino sprejel načrt o razpisu referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Hkrati je italijansko gibanje Pet zvezdic domačemu parlamentu predložilo peticijo z 200.000 podpisanimi, ki ravno tako poziva k razpisu referenduma o izstopu države iz Unije.

Ostajamo v Italiji, kjer se mudi ruski predsednik Vladimir Putin. Putin po nedavnih grožnjah skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7 o krepitvi protiruskih sankcij očitno išče razpoke v skupni evropski fronti. Takojšnjega italijanskega odstopanja od skupnih evropskih sankcij sicer ni pričakovati, ampak Italija, ki vzdržuje dobre odnose z Moskvo, sankcijam pristopa vidno nezadovoljno. Zunanji minister Paolo Gentiloni je denimo pred nekaj dnevi izjavil, da bi k razrešitvi krize znatno pomagala obljuba zahoda, da Ukrajina ne bo postala članica NATO zavezništva.

Evropski parlament se je na glasovanju odpovedal razpravi o prostotrgovinskem in investijcijskem sporazumu med Unijo in Združenimi državami Amerike, znanim kot TTIP. Danes bi evropski parlament sicer moral dobiti priložnost, da se sploh prvič razjasni o smernicah nadaljnjih pogajanj, ki jih tajno z ZDA vodi Evropska komisija, vendar je včeraj zvečer predsednik parlamenta Martin Schulz odložil glasovanje o priporočilih komisiji, ker naj bi jih bilo potrebno uskladiti s predlaganimi amandmaji. Kdaj se bo parlament lahko izjasnil o smernicah, po katerih bodo potekala pogajanja, še ni znano.

Najostrejše kritike nad sporazumom se nanašajo na način razreševanja morebitnih bodočih sporov med podjetji in investitorji ter državami na drugi strani. Sporazum namreč predvideva, da bi o sporih razsojala mednarodna arbitražna trgovska sodišča in ne ustaljena državna in evropska sodišča.

V kolikor bo sporazum sprejet, pa lahko v bodoče pričakujemo več tovrstnih novic: Češko elektrodistribucijsko podjetje Energo-pro toži bolgarsko državo zaradi regulacije cen električne energije na Mednarodnem centru za rešavanje investijcijskih sporov, institucijo Svetovne banke. Bolgarija je izvedla privatizacijo svoje elektrodistribucijske mreže pred desetletjem in od takrat je v lastništvu treh regionalnih monopolistov. Poleg omenjenjega Energo-pro še prav tako češki ČEZ in avstrijski EVN. Pogoji prodaje so omogočali monopolistom poljubno določanje cen, kar je privedlo do tega, da so bolgarski potrošniki krili investicijske stroške in izgube regionalnih monopolistov. Višanje cen je sprožilo množične proteste in celo nekaj samomorov v začetku leta 2013, kar je prisililo vlado k uvedbi reguliranja zgornje višine cen za električno energijo. Tožba proti Bolgariji prihaja ravno pred jutrišnjo odločitvijo državne Komisije za energetiko, ki bo določila nove regulacije cen elektičnie energije.

V poznih večernih urah naj bi nadzorniki Slovenskega državnega holdinga sprejeli dokončno odločitev o prodaji Telekoma Slovenije za 640 milijonov evrov, kar mnogi smatrajo za izredno prenizko ceno. Koalicija proti privatizaciji, ki jo sestavljajo predstavniki različnih političnih in civilnodružbenih gibanj ter sindikatov, je za jutri napovedala protestni shod na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 17:00. Več o tem soorganizatorka protesta Lara Jankovič iz gibanja TRS:

Izjava.