Off fidžijskega Franka
V Evropski agenciji za mejno in obalno stražo Frontex so za izvršnega direktorja za petletni mandat imenovali nizozemskega generala Hansa Leijtensa. Na tem mestu bo nadomestil začasno direktorico Aijo Kalnajo, ki je položaj prevzela julija po odstopu Fabricea Leggerija. Ta je Frontex vodil od leta 2015, odstopil pa je zaradi nepravilnosti pri porabi denarja, postopkih zaposlovanja in ker je agencija pod njegovim vodstvom, po poročanju Urada Evropske unije za boj proti goljufijam – Olaf, na skrivaj financirala tako imenovane »pushbacke« migrantov v Egejskem morju v vsaj šestih primerih. Leggeri je pri tem aktivno in sistematično preprečeval natančne preiskave v agenciji. Leijtens je prej deloval kot vodja nizozemske nacionalne garde Marechaussee. Olaf je sicer v petek sporočil, da so začeli preiskovati Frontex, podrobnosti o namenu preiskave pa niso navedli.
Afganistanski minister za višjo izobrazbo Nida Mohamad Nadim je izdal prepoved univerzitetnega izobraževanja za ženske po vsej državi. Do spremembe je prišlo komaj tri mesece po tem, ko je na tisoče žensk lahko, sicer z omejitvami pri izbiri študijskih smeri, opravljalo sprejemne izpite na univerzah. Kot odziv so v Kabulu ženske pripravile nekaj manjših protestov, ki so jih zatrli. Iz afganistanskega ministrstva za izobraževanje so sporočili, da naj bi suspenz šolanja veljal, dokler se ne vzpostavi »primerno delovno okolje«. Korak predstavlja nadaljnjo stopnjevanje kršenja pravic žensk do izobrazbe, saj že od ponovnega prihoda talibanov na oblast avgusta 2021 ženske nimajo dostopa do srednjih šol, omogočeno pa jim je šolanje do šestega razreda osnovne šole.
Moskovska Helsinška skupina, najstarejša organizacija za zaščito človekovih pravic v Rusiji, je s strani ruskega pravosodnega ministrstva prejela zahtevo za razpustitev. Organizaciji, zadolženi za opazovanje sojenj in policijskih aktivnosti ter pripravljanje letnih poročil o stanju človekovih pravic v Rusiji, očitajo kršenje njenega pravnega statusa z opravljanjem dejavnosti zunaj njej določene moskovske oblasti. Datum sodne obravnave zahteve še ni določen, če pa bo razpustitev sprejeta, ta za skupino ne bo prva. Organizacija, zasnovana v letu 1976 z namenom spremljanja sovjetskega spoštovanja helsinške listine iz leta 1975, je namreč že bila prepovedana v zgodnjih osemdesetih.
Skoraj sto tisoč medicinskih sester v Angliji, Severni Irski in Walesu že drugič v tednu stavka za boljše plače v luči naraščajoče inflacije. Royal College of Nursing, krajše RCN, ki organizira stavko, od vlade v 48 urah zahteva dvig plač, premier Rishi Sunak pa trdi, da je v trenutnih razmerah možen maksimalen dvig za štiri ali pet odstotkov, kar pa je sestram premalo. Medicinske sestre sicer zahtevajo dvig plač za 19 odstotkov in boljše delovne pogoje. Po njihovem mnenju so realne plače medicinskih sester v zadnjem desetletju padle za slabih 11 odstotkov, prav tako pa je v istem obdobju ta poklic prenehalo opravljati okoli 38 tisoč sester. Gre za sicer prvo stavko medicinskih sester v 106 letih obstoja Royal College of Nursing. Če zahtevam sester ne bo ugodeno, napovedujejo nove demonstracije v januarju. Stavki se bodo pridružili tudi vozniki reševalnih vozil, zato je vlada za vožnjo rešilcev zadolžila vojsko.
Fidžijske opozicijske stranke so se dogovorile za sestavo koalicije, ki bo končala 16-letno vlado premierja Franka Bainimarame. Po volitvah 18. decembra je kazalo, da bosta tako Bainimaramova stranka Fiji First kot koalicija njegovega nasprotnika Sitivenija Rabuka dobili po 26 sedežev v parlamentu s 55 sedeži ter tako obe ostali brez večine. Opozicijski koaliciji se je zdaj pridružila še Socialdemokratska liberalna stranka, tako da bo dosedanja opozicija imela skupno 29 sedežev, kar je dovolj, da bo Rabuka postal premier. Bainimarama je sicer izjavil, da Rabuka ne more postati premier, če ni izvoljen v parlamentu. Ustava sicer določa, da vsaj 50 odstotkov poslancev na prvem sklicu parlamenta potrdi novega premierja. Ker ta še ni bil sklican, Bainimarama novih volitev ne priznava. Parlament ni bil sklican, ker predsednik Wiliame Katonivere ni izdal ukaza za sklic iz neznanega razloga. Na ulicah Fidžija so kljub zadržanju že potekala praznovanja, policija je ljudi naprosila spoštovanja političnega procesa in miru. Bainimarama je na oblast prišel leta 2006 z državnim udarom, nato pa se je z volitvami na oblasti obdržal dva mandata.
Perujski parlament je premaknil predsedniške volitve na april 2024. Poslanci 130-članskega parlamenta so spremembo volilnega koledarja sprejeli s 93 glasovi za in 30 proti, za veljavnost pa morajo odlok sprejeti še enkrat. Začasna predsednica Dina Boluarte, ki je oblast prevzela po parlamentarni odstavitvi Pedra Castilla, je predčasno izvedbo volitev podprla. Sama je sicer obljubila, da bodo volitve izvedli do konca leta 2023. Castilla so v kongresu odstavili v začetku meseca. Da bi se izognil odstavitvi in da bi lahko izpeljal ustavno reformo, je skušal parlament razpustiti, a ga je ta prej odstavil, obtožen pa je poskusa državnega udara. V odgovor na odstavitev se je na ulice zgrnilo na tisoče njegovih podpornikov. Odstavitev so kritizirale tudi Castillove levičarske zaveznice v Latinski Ameriki, vključno z Mehiko. Mehika je družini bivšega perujskega predsednika nato tudi podelila azil, mehiški veleposlanik pa mora zato zapustiti Peru.
Catholic News Agency in italijanska tiskovna agencija Ansa sta razkrili nove podrobnosti o domnevnih zlorabah jezuitskega patra Marka Rupnika, sicer priznanega sakralnega umetnika. Po njunem poročanju, pri katerem se sklicujeta na anonimne vire iz rimske škofije, naj bi Rupnik zlorabil devet žrtev. V časopisu Domani so objavili tudi pričevanje nekdanje članice Skupnosti Loyola [skupnosti lojóla], ki trdi, da je pater na začetku devetdesetih zlorabil 20 žensk te skupine. Dikasterij za nauk vere je oktobra odločil, da so obtožbe iz zgodnjih devetdesetih let zastarale, jezuiti pa jih še vedno prepoznavajo kot dejstvo in so zato Rupnika že sankcionirali. Slovenski jezuiti so se na zadnja razkritja odzvali z veliko žalostjo, pozivajo pa k prijavam morebitnih do sedaj neodkritih zlorab.
Državni svetniki na izredni seji razpravljajo o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o finančni upravi. Predlog za veto je podala skupina lokalnih interesov. Novela zakona, ki jo je prejšnji teden sprejel Državni zbor, odpravlja nekatere določbe, ki jih je sprejela prejšnja vladna koalicija marca letos, in sicer kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih ter ukrep dodelitve zadeve drugemu finančnemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka. Z novelo se ponovno uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov. Spreminja se tudi ureditev finančne preiskave, uradna oseba bo pri opravljanju finančne preiskave zdaj imela možnost pridobivanja podatkov o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov oziroma sledilnih naprav. Cilj je po utemeljitvi predlagateljev zakona na primer odkrivanje nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov. Prav to pa predstavlja kamen spotike za koalicijske Socialne demokrate in Levico. Novelo zakona je Državni zbor zato sprejel zgolj z 38 glasovi poslanske skupine Svoboda. Če bo Državni svet izglasoval veto, bo novela na drugem glasovanju v Državnem zboru za sprejem potrebovala vsaj 46 glasov.
OFF je pripravil Filip, mentoriral je Žan.
Vir slike: flickr, UNclimatechange
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj