OFF Fordovim delavcem
Evropski parlament je sprejel uredbo, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo novih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Parlament je prav tako potrdil vmesne cilje Evropske unije za znižanje ogljičnih izpustov avtomobilov za 55 odstotkov do leta 2030 in znižanje izpustov lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov do istega leta. Uredba sicer predvideva možne izjeme za manjše proizvajalce avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v obdobju do leta 2035. Za manjše proizvajalce se štejejo tisti, ki proizvedejo manj kot 10 tisoč avtomobilov ali 22 tisoč lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu. Gre predvsem za proizvajalce prestižnih in dragih avtomobilov.
Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford je napovedal odpuščanje v Evropi. V treh letih bo po napovedih podjetja v Evropi službe izgubilo približno 3800 zaposlenih. Del odpovedi so pri Fordu utemeljili s prehodom na proizvodnjo električnih avtomobilov. Okoli 2300 zaposlenih bo prejelo odpoved v nemškem mestu Köln, kjer je Ford drugi največji zasebni delodajalec.
Vozniki avtobusov v Londonu so po več kot 20 dneh stavkovnih aktivnosti z delodajalcem sklenili dogovor, ki predvideva dvig plač za 18 odstotkov. Londonski vozniki avtobusov so zaposleni pri nemškem avtoprevozniškem podjetju Abellio, ki v Londonu zaposluje okoli 1800 voznikov avtobusa. Po navedbah sindikata Unite bodo z novim dogovorom vozniki, ki so pri podjetju zaposleni več kot dve leti, prejeli dobrih 20 evrov na uro.
Woltovi dostavljalci v Zagrebu so zjutraj protestirali, ker trdijo, da so jim kršene delavske pravice. Dostavljalci si želijo večjega plačila, ureditve dela za tuje državljane, izboljšanja aplikacije in dela prek lastnega podjetja. Wolt je za čas protesta dvignil cene dostave, saj je bilo na ulicah manj dostavljalcev. Delavci, združeni v Iniciativo dostavljalcev Wolt, si želijo predvsem pogajanja z vodstvom podjetja. Predstavnik iniciative Silvio Šimić je spomnil, da z marcem na Hrvaškem v veljavo stopi nov zakon o platformnem delu, ki bi dostavljalcem omogočal do 40 ur dela tedensko, kar bo mnogim vzelo del zaslužka. Povedal je, da bodo dostavljalci s prvim marcem morali plačevati prispevke iz lastnega žepa. Po protestu so predstavniki podjetja podpisali dogovor s štirimi predstavniki dostavljalcev, v katerem se zavezujejo, da se bodo z dostavljalci pogajali o njihovih zahtevah. Del dostavljalcev pa je tudi za jutri napovedal nadaljevanje protestnih aktivnosti.
Ameriški časnik New York Times je vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker ni razkrila korespondence med predsednico Komisije Ursulo Von der Leyen in glavnim direktorjem farmacevtskega podjetja Pfizer. Telefonska sporočila naj bi se nanašala na evropski zakup skoraj dveh milijard odmerkov cepiva proti covidu-19. Po prošnji nemškega portala Netzpolitik za razkritje sporočil je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pred letom dni ugotovila, da Komisija pisarne predsednice ni zaprosila, da poišče sporočila. Evropska komisarka za transparentnost Věra Jourová je kasneje zatrdila, da so bila sporočila izbrisana zaradi njihove minljive narave.
Desna koalicija italijanske premierke Giorgie Meloni je zmagala na deželnih volitvah v Lombardiji in Laciju. V Lombardiji je s skoraj 55 odstotki glasov ponovno zmagal desničarski kandidat Salvinijeve Lige Attilio Fontana. V Laciju, del katerega je tudi Rim, je s skoraj 54 odstotki glasov zmagal nekdanji predsednik italijanskega Rdečega križa Francesco Rocca. V Laciju je skoraj deset let vladal predstavnik liberalne Demokratske stranke. Opozicija desničarjem, ki so imeli skupna kandidata, je v obeh deželah nastopila s po vsaj dvema kandidatoma. Stranke desne koalicije imajo po volitvah oblast v treh četrtinah dežel. Naslednja dežela, v kateri se bodo odpravili na volitve, je Furlanija - Julijska krajina.
Policija v Tuniziji je aretirala vidnega člana največje opozicijske stranke Ennahda Noureddina Bhiria in predstavnika radia Mosaique FM Noureddina Boutara. Radijska postaja je večkrat gostila kritike predsednika Kaisa Saieda. Bhiria je bil lani dva meseca v priporu zaradi obtožb o pomoči Islamski državi v Siriji. Saied je lani prevzel oblast in sprovedel spremembe ustave, letošnje parlamentarne volitve pa so Tunizijci na poziv opozicije bojkotirali.
Ugandska vlada ni podaljšala mandata misije Združenih narodov za človekove pravice, ki v državi deluje od leta 2006. Vlada je v pismu Združenim narodom pretekli mesec pojasnila, da imajo v državi lastne zmožnosti za nadzor nad kršitvami človekovih pravic, zaradi česar prisotnost Združenih narodov ni več potrebna.
Vlada je razrešila tri člane skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Razrešeni so bili predstavniki delodajalcev za področje državne uprave in negospodarskih javnih služb, vlada pa je do konca trajanja mandata imenovala nova člana skupščine, in sicer Petra Štembergerja in Mirando Groff Ferjančič. Skupščina je na izredni seji obravnavala napovedano zdravstveno reformo. Na seji je bil tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki je zbranim povedal, da vlada Zavoda ne krivi za trenutno stanje v zdravstvu, vendar Zavod po njegovem nosi odgovornost za smotrno porabo denarja. Člani Zavoda so od ministra zahtevali odgovor, zakaj namerava vlada zdravstveno reformo začeti ravno pri Zavodu, in bili kritični do ministra, češ da daje vtis, da razprava ni dobrodošla.
Generalno tajništvo Slovenske demokratske stranke je po elektronski pošti razrešilo vodstvo občinskega odbora stranke v Dupleku. Iz stranke so medijem sporočili, da so to storili zaradi slabih rezultatov stranke na jesenskih lokalnih volitvah v Dupleku. Janševa stranka je v Dupleku prejela osem odstotkov glasov in s tem eno svetniško mesto v občinskem svetu. Razrešeni predsednik občinskega odbora Marko Rems, ki je tudi edini občinski svetnik, je razrešitev komentiral kot neprimerno, saj je po lastnih besedah lojalno služil stranki in opravil marsikatero prostovoljno delo.
Vir fotografije: Library of Congress
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj