OFF Generalijevi podražitvi
Sodišče v Sarajevu je v zvezi z afero respiratorji za krive spoznalo premierja Federacije Bosne in Hercegovine Fadila Novalića, nekdanjega direktorja Federalne uprave civilne zaščite Fahrudina Solaka in Fikreta Hodžića, lastnika podjetja Srebrena malina, ki je nabavljalo respiratorje. Predsedniku vlade so prvostopenjsko prisodili štiri leta zapora, Solaku šest in Hodžiću pet. Vsi trije so bili spoznani za krive zlorabe položaja. Obtožb za pranje denarja in prejemanje podkupnine so bili oproščeni. Solak je bil spoznan za krivega tudi po obtožnici za ponarejanje dokumentov. Med pandemičnim letom 2020 sta vlada federacije in Federalna uprava civilne zaščite za nakup 100 respiratorjev v vrednosti čez pet milijonov evrov izbrali Hodžićevo podjetje. To je nato z nakupom za intenzivno nego neuporabnih respiratorjev s Kitajske prišlo do protipravne premoženjske koristi. Naprav v bolnišnicah niso nikdar uporabili.
Finska premierka v odhodu Sanna Marin je po tesnem porazu na parlamentarnih volitvah odstopila z mesta predsednice Finske socialdemokratske stranke. Na čelu stranke je sicer bila od leta 2020. Kot je izjavila, bo od naslednjega tedna v parlamentu delovala kot običajna poslanka. Ker so na volitvah socialdemokratska stranka, konservativna stranka Narodna koalicija in desničarska stranka Finci vse prejele okoli 20 odstotkov glasov, nobena stranka vlade ne more sestaviti sama. Pogovori o sestavi vlade se bodo začeli pod vodstvom zmagovalne Narodne koalicije.
Senat ameriške zvezne države Kansas je sprejel zakon o uvedbi novih najstrožjih omejitev glede transspolnih oseb. Ker so senatorji zakon sprejeli z dvotretjinsko večino, demokratska guvernerka Kansasa Laure Kelly nima možnosti veta. Zakon je že prej s podobno veliko večino, vendar z glasom manj, kot je potrebno za preprečitev veta, potrdil predstavniški dom kongresa zvezne države. Predlog uvaja pravno razglasitev spola kot le biološko moškega ali ženskega. Tako transspolne in nebinarne osebe ne morejo biti pravno priznane. Na podlagi tega bo osebam, ki se identificirajo z drugačno spolno identiteto od svojega biološkega spola, prepovedano spreminjanje spola v javnih listinah, vključno z rojstnimi listi in vozniškimi dovoljenji. Z namenom ohranjanja moških prostorov za moške ter ženskih za ženske, bo transspolnim osebam prepovedana uporaba javnih stranišč, preoblačilnic in drugih prostorov, kjer je zahtevana delitev po biološkem spolu, če ne bodo uporabili prostora, namenjenega njihovemu biološkemu spolu. V zakonu so sicer nekatere izjeme, ki se nanašajo na interspolne osebe. Ukrepi Kansasa so del pogroma nad pravicami transspolnih oseb, proti katerim se širom Združenih držav borijo republikanci.
Iran je prvič po ohladitvi diplomatskih odnosov z Združenimi arabskimi emirati pred sedmimi leti imenoval veleposlanika v zalivski monarhiji. Veleposlanik je nekdanji generalni direktor oddelka za zadeve iranskih izseljencev na iranskem zunanjem ministrstvu Reza Ameri. Leta 2016 so znižali raven diplomatskih odnosov med državama potem, ko so iranski demonstranti napadli predstavništvo Saudove Arabije v Iranu, ker so Saudijci usmrtili vidnega šiitskega klerika. Združeni arabski emirati so na to odreagirali z ohladitvijo diplomatskih odnosov z Iranom.
Izraelske policijske sile so v zgodnjih jutranjih urah v raciji v mošeji Al-Aksa v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu aretirale vsaj 400 palestinskih vernikov. Pri raciji so uporabili šok granate, solzivec in pretepali ljudi s palicami in puškami. Po navedbah izraelske strani so v kompleks njihove sile morale vstopiti, saj naj bi se v mošejo, ki je za muslimane tretja najpomembnejša, zabarikadirali zamaskirani Palestinci, oboroženi s kamenjem, pirotehniko in palicami. Palestinci so vstopili po zadnji uri, ko je muslimanom tam dovoljeno moliti. Al Džazira poroča, da so bili napadi pričakovani, saj so se pred njimi na spletnih omrežjih pojavili pozivi Palestincem, naj Al-Akso ubranijo pred okupatorji. V pripravah na judovski verski praznik Pasha naj bi v urah, ki so namenjene nemuslimanskim obiskovalcem, mošejo namreč obiskalo več Judov. Kmalu po začetku racije so iz Gaze izstrelili devet raket, izraelska vojska pa je v odgovor bombaridrala dve domnevni Hamasovi lokaciji.
Slovenija širi mrežo diplomatskih lovk. Postopek za odprtje veleposlaništva v etiopski prestolnici Adis Adebi je že zaključen, včeraj pa je bil v Uradnem listu objavljen tudi ukaz za odprtje predstavništva v Alžiriji. O odprtju tega se je v novembru na obisku v Alžiriji z zunanjim ministrom Ramtanom Lamamro dogovorila zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot navaja portal N1, na zunanjem ministrstvu razmišljajo tudi o odprtju diplomatskih pedstavništev v Maroku in na Filipinih.
Združenje občin Slovenije, krajše ZOS, je predsednico državnega zbora Urško Klakočar Župančič pozvalo k vključitvi občin v razpravo glede novele zakona o zavodih. V sporočilu za javnost so podali razlog, da vlada z novo novelo globoko posega tudi na področje lokalne samouprave. Polega tega menijo, da je vlada do zdaj predlog obravnavala netransparentno, brez javne razprave in brez vključevanja reprezentativnih združenj občin. Tu dodajajo, da gradivo predloga novele zakona sploh ni bilo predloženo na dnevni red seje vlade in ni bilo objavljeno na njeni spletni strani. Vlada je predlog novele zakona v državni zbor posredovala konec marca. Novela predvideva ukrep imenovanja vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda za čas do imenovanja njegovega direktorja in prenovljene razloge za razrešitev direktorja.
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo predlog zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krajše ZZZS. Gre za prva zakona v sklopu zdravstvene reforme. Predlog zakona o ZZZS, ki med drugim predvideva tudi strukturno prenovo zavoda, naj bi omogočal bolj aktivno sodelovanje med ministrstvom in ZZZS. Funkcijo generalne direktorice, ki jo sedaj opravlja Tatjana Mlakar, bi zamenjala tričlanska uprava. To bi sestavljali vršilci dolžnosti predsednika uprave in člana vršilca dolžnosti, pristojna za obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Sedanjo skupščino s 45 člani, to je 20 predstavnikov delodajalcev in 25 predstavnikov zavarovancev, bi zmanjšali na 11-člansko. Tako bi bilo v njej po novem šest predstavnikov zavarovancev, dva predstavnika vlade, dva predstavnika delodajalcev in en predstavnik zaposlenih na ZZZS. Skupščina bo na podlagi javnega razpisa zadolžena izbrati predsednika uprave, čigar sprejetje bi morala potrditi tudi vlada. Soglasje vlade bo prav tako potrebno za oba druga člana uprave, ki jih bo sicer izbral njen predsednik. Upravni odbor, ki je obstajal do sedaj, bo ukinjen. Zdravstveni minister bo z novelo pridobil tudi precej pristojnosti za sprejemanje odločitev, ki so po trenutni zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. Uvaja se namreč možnost, da minister za zdravje zavodu predlaga, kakšne akte naj sprejme, ob morebitnem neupoštevanju pa jih bo lahko sprejel sam. Z zakonom o zdravstvenem informacijskem sistemu pa si ministrstvo prizadeva zlasti poenotiti informacijski sistem, ki ga uporabljajo zdravstveni domovi in bolnišnice, prav tako pa naj bi zakon bolje urejal varovanje nekaterih pacientovih podatkov. S predlogoma zakonov se je seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet, v katerem so bili do obeh zakonov kritični. Popravki so po njihovem mnenju potrebni zlasti pri zakonu o ZZZS, zato so predlagali pogajanja v okviru pogajalskih skupin, s čimer se je strinjal tudi minister Danijel Bešič Loredan.
V senci novel zakonov o zdravstvu pa je že završala tudi novica o podražitvah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnica Generali je namreč napovedala podražitev, s katero se bo premija zvišala za več kot deset evrov. Njihovi zavezanci bodo morali mesečno plačevati skoraj 45 evrov, do zdaj pa je zavarovalnica na tem področju veljala za najugodnejšo. Kot razlog za podražitev navajajo neugodne trende na področju zdravstvenih storitev, na katere sami nimajo vpliva in so večinoma vezani na rast cen zdravstvenih storitev in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev. Kot so za N1 pojasnili pri zavarovalnici Vzajemna, je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v celoti odvisno od gibanj v obveznem zavarovanju. Iz tega sledi, da večji odhodki ZZZS pomenijo večja doplačila k zdravstvenim storitvam in premija dopolnilnega zavarovanja se posledično dvigne. V koalicijski Levici so se na podražitev odzvali z besedami, da je trditev privatnih zavarovalnic, da je dvig premije zaradi rasti stroškov nujen, zgolj izgovor, namenjen ohranjanju dobičkov, ki so v zadnjih letih rekordni.
OFF je pripravil vajenec Filip, mentorirala je Tia.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj