OFF gorečih bangladeških švicfabrik

V Bangladešu so po sobotnem požaru v tekstilni tovarni, ki je zahteval 112 žrtev, izbruhnili protesti. V predmestju prestolnice Daka se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali predvsem večjo varnost pri delu in sankcije za odgovorne za smrtonosni požar. Do požara v osemnadstropni tovarni je najbolj verjetno prišlo zaradi kratkega stika v električni napeljavi, kar ne bi bilo tako tragično, če bi tovarna imela vsaj en zasilni izhod na Ugandaprosto. Bangladeška vlada je sicer po današnjih protestih zaprla dvesto tekstilnih tovarn, v torek pa napovedala dan žalovanja. V 4.500 tekstilnih tovarnah v Bangladešu je sicer zaposlenih 2 milijona ljudi, tekstil pa za Bangladeš predstavlja kar štiri petine vsega izvoza.

Ugandski parlament je v obravnavo prejel nov zakon, uperjen proti homoseksualcem, in to kljub opozorilom zahodnih držav, da bodo v primeru sprejetja zakona Ugandi odtegnile finančno in humanitarno pomoč. Zakon, na Zahodu poimenovan tudi 'Ubij geja!', predvideva ostrejše kazni za sodelujoče v homoseksualnem odnosu, pa tudi za tiste, ki se borijo za pravice homoseksualcev ali jih finančno podpirajo. Predlog o smrtni kazni za še posebej hude primere homoseksualnosti je bil zavrnjen, je pa v teh primerih zagrožena dosmrtna ječa. Ti posebno hudi primeri homoseksualnosti so, če je eden od udeleženih v spolnem odnosu mladoleten, HIV pozitiven, invalid ali pa serijski prekrškar. Zakon ima v konzervativni Ugandi veliko podporo, saj prebivalci homoseksualnost dojemajo kot protiversko in protikulturno spolno usmeritev. O življenju LGBT skupnosti v Ugandi smo povprašali Franka Mugisho, aktivista nevladne organizacije Sexual Minorities Uganda.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Franka Mugisho smo vprašali še, kakšne novosti za ugandske homoseksualce prinaša nov predlog zakona.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V glavnem mestu Katarja v Dohi se je začel 18. vrh Združenih narodov o podnebnih spremembah. V štirinajstih dneh, kolikor bo trajal, bodo za okoli 17.000 delegatov ključne tri teme. Za Radio Študent jih je povzela vodja aktivnosti pri Greenpeace Slovenija, Nina Štros:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Znano je, da so nekateri zelo kritični, da se letošnji vrh odvija v Katarju, ki velja za enega večjih onesnaževalcev z ogljikovim dioksidom. Še bolj pa so kritični, da se bo verjetno drugo leto dogodil na Poljskem, ki znotraj Evropske unije zavira progresivno politiko glede izpusta toplogrednih plinov. Za komentar glede izbire gostiteljic smo poprosili Nino Štros:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na volitvah v katalonski regionalni parlament je slavila desno sredinska stranka Convergenca i Unio aktualnega predsednika Artúra Masa, ki pa si ni uspela zagotoviti želene absolutne večine in tako rezultat smatra kot poraz. Omenjena stranka, ki si prizadeva za odcepitev od Španije in v tem primeru volivcem obljublja pridružitev Evropski uniji, je v 135-članskem parlamentu dobila 50 sedežev. Katalonci so na ta način izrazili svoje nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi in načinom spopadanja z visoko brezposelnostjo. Kljub temu pa Katalonci podpirajo odcepitev, saj so štiri stranke, ki podpirajo idejo samostojne Katalonije, na volitvah dobile dve tretjini glasov. Največji uspeh je doživela Republikanska levica Katalonije, ki je svoje število mandatov podvojila na dvajset in osvojila drugo mesto. Obe največji stranki si prizadevata za odcepitev, vendar pa je sodelovanje med njima malo verjetno. Razlog za med Katalonci široko razširjene separatistične težnje je predvsem dejstvo, da se dobršen del davkov iz gospodarsko razvite regije steka v Madrid, regija pa kljub svoji razvitosti finančno životari. Najbolj zadolžena španska regija naj bi tako z odcepitvijo zacvetela.

Na slovesnosti ob stoti obletnici osamosvojitve Albanije sta v makedonski prestolnici pred približno 10.000 privržencev stopila albanski in kosovski premier, Sali Berisha in Hashim Thaci. Premiera sta se pred podporniki, zbranimi v Skopju, zavzela za uresničitev ideje narodne enotnosti Albancev, in sicer v okviru meja Evropske unije, torej, ko bosta obe državi postali članici. Hkrati sta zagotovila, da govorjenje o veliki Albaniji v sebi ne nosi nobenih teženj po širitvi na ozemlja sosednjih držav, kjer prebivajo albanske manjšine. Zborovanje je spremljalo tudi nekaj incidentov, saj je v narodnostno mešanem Skopju prišlo do pretepov med mladimi Albanci in Makedonci ter do nekaj zažganih zastav.

Na kongresnem trgu se bo ob 17-ih začel protest, poimenovan „Za pravičnost in mir v svobodni Palestini“. Organizirajo ga zavod Nur za arabske študije, društvo Humanitas, Zofijini Ljubimci in kampanja BDS, in sicer v okviru Kulturne ambasade Palestine. Kot lahko preberemo v pozivu na demonstracije, je bila glavna spodbuda za proteste zadnji napad izraelskih oboroženih sil na prebivalce Gaze v minulih dneh, s čimer je, kot pišejo, Izrael le nadaljeval s svojo agresijo in državnim terorizmom. Vendar edini namen protestov ni izražanje zgroženosti nad zadnjim bombardiranjem, temveč nad celostno ureditvijo razmer na tem delu Bližnjega vzhodna. Več o razlogih za demonstracije nam je povedal Jaber Elmasry.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Predstavniki treh sindikalnih central so v sporočilu za javnost pojasnili, da so Ministrstvu za izobraževanje pred tednom dni posredovali dopis, v katerem izražajo pripravljenost za pogajanja o standardih in normativih v vzgoji in izobraževanju, ob tem so presenečeni nad petkovimi navedbami ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o neuspešnih poskusih za nadaljevanje pogajanj. Več o zadnjih dejanjih ministrstva nam je povedal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Primer Božidarja Radišiča, torej osebe, ki je že drugi mesec v murskosoboškem priporu zaradi petih rastlin konoplje, ki jih je policija odkrila na njegovem vrtu, odmeva tudi onkraj meja. Joep Oomen, predstavnik ENCOD-a, evropskega združenja organizacij, ki delujejo na področju drog in jim je skupna želja po smotrnejši zakonodaji, je na ministra za pravosodje Zdenka Pličaniča naslovil pismo, v katerem opozarja na nevzdržno situacijo Radišiča in širšo problematiko na dotičnem področju. In odgovor ministrstva organizaciji ENCOD? Ta je sledeč, navajamo: »Ustava Republike Slovenije v 11. členu določa, da je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenščina. (...) Da bi ministrstvo lahko obravnavalo vašo vlogo, vas glede na navedeno pozivamo, da jo posredujete v uradnem jeziku Republike Slovenije,« konec navedka.

Off sta pripravila Jaša in Gregor.