Off grške drame

Po senzacionalnem koncu tedna, ko smo bili priča nenehnim preobratom in namigom na relaciji med grško vlado, različnimi upniki in drugimi vplivnimi glasovi, so danes grške banke zaprte. Evropska centralna banka namreč ni povečala količine sredstev za ohranjanje likvidnosti grških bank, kar ob paničnem vzdušju pomeni, da bodo grške banke kmalu nelikvidne. Da bi grška vlada to preprečila, je uvedla kapitalske kontrole, s katerimi so prepovedali kakršnokoli odtekanje denarja v tujino, na 60 evrov pa je omejen tudi dnevni dvig gotovine za fizične osebe na bankomatih. Banke ostajajo zaprte najmanj do nedelje, ko se Grkom obeta referendum, na katerem bodo odločali o memorandumu varčevalnih ukrepov, ki jih je grški vladi ponudila Trojka in ki so bili preveč celo za sicer presenetljivo kooperativnega premiera Aleksisa Ciprasa.

Na vse skupaj se je danes zjutraj ob rdečih številkah, ki zaznamujejo borze po vsem svetu, odzval tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. V svojem nagovoru je Grke pozval, naj v nedeljo glasujejo za memorandum, ki da je pošten predlog in ne zgolj neumno varčevanje. Zatrdil je tudi, da je bil ves čas na strani grškega ljudstva, ki mu je grška vlada lagala, in da naj ne storijo samomora zaradi strahu pred smrtjo. Da bi svoje navijanje za memorandum še podkrepil, je povedal tudi, da bo glasovanje proti predlogu cel svet videl kot glasovanje za izstop iz Evropske unije.

Izraelska mornarica je floti svobode, ki jo sestavljajo štiri plovila, preprečila, da prebijejo pomorsko blokado Gaze in njenim prebivalcem dostavijo humanitarno pomoč. Sredi noči so se tri izraelske vojaške ladje v mednaroddonih vodah približale konvoju, ki poskuša opozoriti na neznosne razmere v Gazi, in preiskale ladjo Marianne, ki pluje pod švedsko zastavo. Ostala tri plovila so se obrnila, Marianne pa so izraelleski vojaki pospremili v pristanišče Ašdod. Izraelski vojaki tokrat pri svojem posegu niso uporabili sile, tako da se ni ponovila situacija izpred petih let, ko je ob napadu izraelskih oboroženih sil umrlo 10 aktivistov flote svobode. Odzval se je tudi izraelski premier, ki je pohvalil svojo vojsko in razpredal, navajamo: ”Ta flota ni nič drugega kot pokazatelj dvoličnosti in laži, ki zgolj pomaga teroristični organizaciji Hamas in ignorira vse grozote v naši regiji”. O grozotah Netanjahu nedvomno nekaj ve.

Državljani Burundija danes volijo na parlamentarnih volitvaeh, izbirajo pa tudi svoje predstavnike v pokrajinskih skupščinah. Volitve bojkotira opozicija, ki že več tednov protestira na ulicah prestolnice Bujumbura. Zmotila jih je napoved predsednika Pierra Nkurunziza, da si bo 15. julija prizadeval za tretji petletni mandat, kar ustava prepoveduje. Nad današnjimi volitvami je obupala tudi Afriška unija, ki v državo ni poslala opazovalcev, saj ne pričakujejo poštenih volitev. V prestolnici so bili opozicijski protesti tudi sinoči, slišati pa je bilo tudi strele. Ob tem je za volitve pomembno, da je v zadnjih tednih opozicijskih protestov v tujino pobegnilo okoli 125,000 Burundijcev, kar predstavlja odstotek vsega prebivalstva.

Varnostne sile v čadski prestolnici N’Djamena so aretirale 60 domnevnih članov teroristične skupine Boko Haram po poreklu iz Čada, Kameruna, Malija in Nigerije. S tem so razbili celico, ki je odgovorna za napad pred dvema tednoma, v katerem je bilo v razstrelitvi 3 samomorilskih napadalcev ubitih 36 ljudi. Šlo je za prvi tak napad v čadski prestolnici, ki sicer gosti tudi sedež mednarodne vojaške sile, ki se v Nigeriji in Čadu bori proti Boko Haramu. Očitno pa so se že odzvali še nearetirani borci Boko Harama, saj iz Čada prihajajo poročila, da je v dveh nočnih eksplozijah umrlo najmanj 11 ljudi, med njimi tudi policisti.

V egiptovskem Kairu je bil v napadu na avtomobilski konvoj poškodovan državni tožilec Hišam Barakat, ki pa naj bi bil v dobrem stanju. V eksploziji bombe sta bila poškodovana tudi dva njegova telesna stražarja. Barakat, ki je bil na položaj imenovan po padcu vlade Mohameda Morsija leta 2013, si je do danes nabral precej sovražnikov. Na sojenje je namreč poslal več tisoč pripadnikov Muslimanske bratovščine, med katerimi jih je bilo nekaj sto obsojenih na smrt.

Na Hrvaškem se podobno, kot smo v Sloveniji to že naredili, obeta poimenovanje glavnega zagrebškega letališča po velikem domoljubu in osamosvojitelju. Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je v nedeljo razgllgasil, da bo letališče poimenovano po Franju Tuđmanu, ki da je bil hrvaški predsednik, antifašist in partizan. Glede na to, da preimenovanje predlaga nominalno leva vlada pod vodstvom Zorana Milanovića, je tudi ideološka dediščina Tuđmana in s tem utemeljitev spremembe previdno izbrana. Kljub temu pa gre potezo razumeti predvsem v kontekstu približevanja desno sučnim volivcem pred februarskimi parlamentarnimi volitvami.

S svojimi junaki iz preteklosti in njihovim pomenom obračunava tudi Srbija. Srbski predsednik Tomislav Nikolič je v Beogradu odkril spomenik Gavrilu Principu, ki ga je prispevala Republika Srpska. Kip stoji v parku, kjer so se Princip in drugi člani gibanja Mlada Bosna zbirali, preden so odšli v Sarajevo in leta 1914 izvedli uspešen atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda. Nikolić je v svojem govoru v Principu prepoznal heroja, ki da je simbol ideje osvoboditve. S kipom naj Nikolić ne bi opravičeval atentata, pač pa zgolj počastil vse, ki so pripravljeni braniti srbske interese. Kot pravi Nikolić, je najlaže za vse kriviti Srbe in Srbijo, vendar pa mu je, kot pravi, malo mar, kaj si drugi mislijo.

Zveza svobodnih sindikatov je danes priredila mednarodni posvet o zagovorništvu migrantov med sedanjostjo in prihodnostjo, kjer so govorili o zagovoroništvu najbolj ranljivih skupin na trgu dela. O vsebini posveta smo povprašali Marka Tanasića, vodjo svetovalnice za migrante na Zvezi svobodnih sindikatov.

 Izjava se nahaja v posnetku