OFF grozi vsem po vrsti

Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe je odstavil podpredsednika Emmersona Mnangagwo, domnevno zaradi nelojalnosti in nezanesljivosti pri izvrševanju uradnih dolžnosti. Razrešitvi podpredsednika, ki ga je Mugabe na položaj imenoval decembra 2014 in je veljal za verjetnega Mugabejevega naslednika na čelu države, je po mnenju njegovih vojaških podpornikov botroval boj za nasledstvo. Mladinsko krilo vladajoče stranke ZANU-PF je namreč takoj po razrešitvi podprlo imenovanje predsednikove žene Grace Mugabe na mesto podpredsednice. Trenutni strankarski pravilnik sicer ne dovoljuje imenovanja ženske na podpredsedniški položaj. Mnangagwa pa je vse od poletja užival javno podporo vplivih zimbabvejskih generalov, ki so kot pogoj za podporo prihodnjemu predsedniku postavili sodelovanje v osvoboditveni vojni v 70-ih letih, česar pa Grace Mugabe ne izpolnjuje.

Ostajamo v Afriki. Liberijsko vrhovno sodišče je za nedoločen čas zamrznilo izvedbo predsedniških volitev, potem ko je opozicijska Stranka svobode na sodišče vložila pritožbo zaradi domnevne volilne goljufije. Nacionalna volilna komisija mora obtožbe tako preiskati do 22. novembra. Stranka svobode je pritožbo vložila v imenu svojega kandidata, Charlesa Brumskina, ki je v prvem krogu pred slabim mesecem zasedel tretje mesto z manj kot 10-odstotno podporo. Drugi krog volitev, v katerem bi se morala pomeriti bivši profesionalni nogometaš George Weah in trenutni podpredsednik Joseph Boakai, je bil sicer razpisan za danes. Politični nasprotniki so Brumskina obtožili podpore plemenski politiki in voditeljem klanov namesto združevanja.

Vrhovno sodišče je odločalo tudi v Papui Novi Gvineji. Zavrnilo je pritožbo približno 600 migrantov, ki so ostali v nedelujočem centru za pridržanje na otroku Manus, s katero so ti zahtevali ponovno vzpostavitev dobave elektrike in dostavo osnovnih življenjskih potrebščin. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s trditvijo, da je migrantom na voljo preselitev v tri nove migracijske centre in da njihova dobrobit ni odgovornost Papue Nove Gvineje, pač pa Avstralije. Na otoku ni ne elektrike ne redne dostave zalog hrane in zdravil od sredine prejšnjega tedna, ko je Avstralija uradno zaprla center za pridržanje in z otroka umaknila vse uradno osebje. Avstralija je na otokih Manus in Nauru uvedla centre za pridržanje migrantov leta 2001, ko je uvedla obravnavo prosilcev za azil izven območja Avstralije. Na Manusu, ki sicer pripada Papui Novi Gvineji, je avstralska vlada sama financirala vzdrževanje centra za pridržanje, papuansko vrhovno sodišče pa je aprila 2016 dogovor med vladama obeh držav razglasilo za neustavnega.

Nat Jit Lam, regionalni predstavnik Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, je dva od treh alternativnih migracijskih centrov označil kot neprimerna za preselitev in še v postopku izgradnje. Avstralska policija pa je izrekla opomin aktivistkama za pravice migrantov, ki sta na popularnih konjskih dirkah za pokal Melbourna na bližnji žerjav izobesili zastavo s pozivom po rešitvi situacije na otoku. Aktivistki, sicer izkušeni plezalki, sta že napovedali nadaljnje proteste s strani organizacij za človekove pravice.

Saudski minister za zalivske zadeve, Tamer al Sabhan, je Libanonu zagrozil, da bo Saudova Arabija nadaljno prisotnost Hezbolaha v vladi obradnavala kot vojno napoved. Sabhan je Hezbolah označil za teroristično organizacijo in Libanonce pozval, naj se odločijo med mirom ali nadaljnjo podporo Hezbolahu. Bejrut se na grožnje še ni odzval. Čez vikend je iz položaja odstopil libanonski premier Saad Hariri, s čimer se je podrl skoraj leto dni delujoč sistem delitve oblasti. Ta sistem zahteva delitev oblasti med sunite, šiite in kristjane.

Hariri je odstop razglasil na obisku pri sunitskih zaveznikih v Saudovi Arabiji, za kar je okrivil vpliv Irana. Iran in Saudova Arabija v libanonski politiki podpirata različne politične frakcije. Libanonsko ministrstvo za pravosodje je razglasilo, da se postopek imenovanja novega premierja, ki mora biti sunit, ne bo začel, dokler se Hariri ne vrne v Libanon. Časnik Al Akbar v lasti Hezbolaha pa je objavil tezo, da je bivši libanonski premier Saad al Hariri v hišnem priporu v Riadu. V domnevnem hišnem priporu v Riadu se prav tako nahaja jemenski predsednik Abdrabuh Mansur Hadi, ki je v Suadovo Arabijo prebežal leta 2015, ta pa mu zdaj preprečuje odhod iz države.

Združeni narodi so medtem Saudovo Arabijo pozvali, naj zaradi poslabšanja že tako slabe humanitarne situacije ukine blokado jemenskih letališč, pristanišč in mejnih prehodov. Prav tako so napovedali preučitev, ali gre v tem primeru za nedovoljeno kolektivno kaznovanje. Saudova Arabija je blokado uvedla pretekli vikend kot povračilni ukrep za izstrelitev balističnega izstrelka dolgega dosega iz Jemna. Tega je saudska vojska sicer prestregla blizu riadskega letališča. Za izstrelitev pa je okrivila Iran, ki mu je prav tako zagrozila, da bi dogodek lahko obravnavala kot vojno napoved. Smrt zaradi lakote po trditvah Združenih narodov sedaj grozi približno sedmim milijonom prebivalcev Jemna, cene fosilnih goriv v Jemnu pa so se medtem že vsaj podvojile. Združeni narodi so prav tako potrdili, da saudska blokada vključuje tudi humanitarne lete in omejuje dostop zdravstvenim delavcem, ki med drugim poskušajo blažiti posledice epidemije kolere v Jemnu.

Ivica Todorić, lastnik skupine Agrokor, se je v Londonu predal britanski policiji, ta pa je v skladu z evropskim pripornim nalogom o njegovem pridržanju obvestila Hrvaško. Priporni nalog Todorića bremeni korupcije in kraje finančnih sredstev Agrokorja v višini 130 milijonov evrov. Odvetniki, ki so Todorića pospremili pri predaji, pa naj bi že pričeli s postopkom za preprečitev izročitve Hrvaški in se pri tem sklicevali na možnost političnega pregona.

Narodna skupščina Republike srbske je izglasovala, da bo zamrznila izvedbo referenduma, na katerem bi volivci odločali o pristojnosti vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine na ozemlju Republike srbske in s tem o večji samostojnosti. Namesto referenduma je parlament podprl izvedbo podpisovanja posebne peticije, ki bi odločala o pravici Republike srbske do samostojne vloge pri odločanju o spreminjanju aneksov Daytonskega sporazuma. Taka peticija bi potrebovala podporo vsaj pol milijona podpisnikov. Predsednik Milorad Dodik je potrdil, da ponovnega glasovanja o referendumu ne bo brez dogovora z opozicijo. Narodna skupščina Republike srbske je izvedbo referenduma sicer izglasovala že julija 2015, vendar je zadržala objavo v javnem listu do septembra letos.