OFF Hutijev

Jemenski uporniki iz gibanja Hutijev, ki so avgusta lani zavzeli prestolnico Sana’a, so včeraj zavzeli prostore državne televizije in obkolili predsedniško palačo. Za zaostritev razmer Hutiji obtožujejo predsednika Abd Rabuh Mansour Hadija, ki naj ne bi sledil dogovorjenim reformam, ki bi dale večjo avtonomijo regijam v Jemnu. S tako ureditvijo bi Hutiji v severnem delu države, iz katerega izhajajo, lahko utrdili svojo vladavino. Za dosego teh ciljev uporniki namesto prevzema oblasti svojo politično in vojaško moč uporabljajo za izvajanje pritiska na formalno oblast. Domnevno naj bi jih z namenom kontriranja Saudovi Arabiji podpiral Iran.

Odprto pa Iran podpira Hezbolah v Libanonu, ki je za uresničevanje svojih ciljev ubral podobno strategijo kot Hutiji v Jemnu in Asadov režim v Damasku. Predvsem prva izmed teh entitet je zaprisežena sovražnica Izraela in kot taka del tihe vojne med Iranom in Izraelom. V nedavnem izraelskem zračnem napadu v Siriji je bil poleg več Hezbolahovih borcev ubit tudi višji častnik iranske Revolucionarne garde, ki je bil tam v vlogi svetovalca svojim zaveznikom. Hezbolah je napovedal povračilne ukrepe.

Iz Libanona v Libijo. Nasprotujoče si libijske milice, ki so v nedeljo razglasile začasno premirje, da bi dale možnost pogovorom v okviru Združenih narodov, so včeraj nadaljevale spopade. Krivdo za spopad v okolici glavnega libijskega izvoznega naftnega terminala v mestu El Sider nasprotniki valijo eden na drugega. Včeraj je bil v prestolnici Tripoli, ki jo nadzorujejo islamistične sile, domnevno ugrabljen tudi libijski predstavnik v organizaciji držav izvoznic nafte OPEC. Ta je nastavljen s strani zahodno podprte sekularne vlade, rivalska islamistična vlada pa je pred novembrskim zasedanjem OPEC-a zahtevala svojega predstavnika v organizaciji.

Še vedno na dan prihajajo negativne posledice takratne odločitve naftnega kartela, naj ne omeji črpanja nafte in s tem požene njene cene v prosti pad. Zadnja država, ki je naznanila težave, je Malezija, ki ji prihodki od prodaje energentov predstavljajo skoraj tretjino proračuna. Premier Najib Razak je zato napovedal varčevalne ukrepe.

Policija Papue Nove Gvineje je nasilno prekinila teden dni trajajočo gladovno stavko več sto prosilcev za azil na otoku Manus. Stavko v tem taborišču, kamor prosilce za azil za čas trajanja postopkov pošilja Avstralija, so spodbudile neživljenjske razmere. To so predvsem pomanjkanje vode, ležišč in nehigienske razmere, pa tudi nasilje privatnih in državnih varnostnih služb, ki nadzorujejo objekt. Avstralske oblasti so včerajšnjo operacijo, v kateri je bilo aretiranih, po izjavah prič pa tudi pretepenih več prosilcev za azil, označile za pozitivno, za gladovno stavko pa krivijo zunanje agitatorje.

V Kinšasi, glavnem mestu Demokratične republike Kongo, so izbruhnili protesti. Ti so odziv na nedavno sprejeto volilno zakonodajo, ki naslednje volitve, pričakovane leta 2016, vežejo na izpeljavo nacionalnega popisa prebivalstva. Opozicija to potezo vidi kot poskus predsednika Josepha Kabile, da si podaljša svoj drugi in po ustavi zadnji dovoljeni mandat. Kabila je na oblast sicer prišel leta 2001 po smrti svojega očeta, od takrat pa si je s spremembo ustave omogočil še dva 5-letna mandata, zadnjega je na spornih volitvah dobil leta 2011.

V sosednji Zambiji pa potekajo predčasne predsedniške volitve, ki jih je sprožila lanska smrt predsednika Michaela Sata. Za najvišji položaj v državi tekmujeta Edgar Lungu in Hackainde Hichilema. Prvi je izbranec do zdaj vladajoče stranke, ki uživa podporo med pripadniki srednjega in nižjega razreda, saj je bivši predsednik zagnal program investicij v infrastrukturo in več kot trikratno povišal dajatve rudarskih podjetij. Zambija je namreč največja izvoznica bakra v Afriki. Drugi kandidat je milijonar, ki je obogatel z živinorejo in ki trdi, da mora Afrika dobiti novo generacijo voditeljev, ki bodo z državo upravljali kot s podjetjem.

Zavod Nefix bo danes podelil priznanja za prizadevanje na področju priznavanja neformalno pridobljenega znanja za mlade. Neformalno pridobljeno znanje zajema vse znanje, pridobljeno na organiziran način zunaj formalnega šolskega sistema. Alenka Blazinšek iz zavoda Nefix opiše stanje priznavanja neformalne izobrazbe pri nas:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Za izboljšavo priznavanja znanja neformalne narave v Nefixu predlagajo sledenje belgijskemu modelu:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Sindikat vzgoje in izobraževanja bo danes začel z zbiranjem podpisov za peticijo proti varčevanju v šolstvu. Vlado obtožuje, da bo po trenutnem predlogu proračuna za leto 2015 šolstvo zopet nosilo neproporcionalno veliko breme varčevanja.