OFF imigrantov in lisic v Združenem kraljestvu

Pozdravljeni v dnevno-informativni oddaji Radia Študent na dan, ko brišemo oči ob spominu na 120. obletnico rojstva Maa Zedonga in 23. obletnico razglasitve plebiscitarnih rezultatov.

Špekulacij o vpletenosti tretje osebe v smrt palestinskega voditelja Jaserja Arafata leta 2004 verjetno ne bo nikoli konec. K temu prispevajo tudi izključujoči se izsledki preiskav njegovih posmrtnih ostankov. Švicarski strokovnjaki so tako ugotovili visoko stopnjo prisotnosti radioaktivnega polonija, kar bi lahko nakazovalo na Arafatovo zastrupitev. Takšno možnost so izključili francoski strokovnjaki, sedaj pa so se jim pridružili še ruski sodnomedicinski izvedenci. Po končanih preiskavah so sporočili, da je simbol palestinskega odpora proti izraelski okupaciji umrl naravne smrti in ne zaradi radioaktivnega sevanja. Rest in peace!

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je bil zaradi korupcijske afere kozmičnih razsežnosti prisiljen v rekonstrukcijo vlade, pa čeprav je najprej trdil, da gre za napad zunanjih in notranjih sovražnikov na njegovo vlado. Zamenjanih bo tako deset od 26-ih ministrov, med njimi tudi Egemen Bagis, minister za evropske zadeve, ki edini od četverice korupcije osumljenih ministrov še ni odstopil. Minister za okolje Erdogan Bayraktar je ob včerajšnjem odstopu k enakemu dejanju pozval tudi premiera, njegov odstop pa je zahtevalo tudi kakih 500 protestnikov na carigrajskih ulicah. Erdogan se je na aretacije več desetih ljudi pred dobrim tednom namesto s podporo boju proti korupciji odzval z odstavitvijo številnih vodilnih policistov. Pod pretvezo zlorabe položaja naj bi jih bilo odstavljenih že več kot 500. Trenutno je težko ugotoviti, kaj je v ozadju korupcijskega škandala, kar nam je potrdila tudi družbena aktivistka Ayse:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Novi britanski imigracijski zakoni, trenutno še v parlamentarni obravnavi, so zmotili visokega predstavnika Združenih narodov za begunce. Antonio Guterres (izg. gutereš) opozarja na možnost, da bo ljudem brez državljanstva v primeru sprejetja zakona onemogočen dostop do stanovanj, bančnih računov in drugih javnih storitev. Predlagana zakonodaja namreč stanodajalcem grozi s kaznijo v primeru oddajanja stanovanj nezakonitim migrantom, banke pa jim ne bodo smele odpreti računov. Takšna praksa bi po komisarjevem mnenju vodila v stigmatizacijo in marginalizacijo imigrantov in beguncev, kar bi posledično negativno vplivalo na njihovo integracijo v družbo.

V Združenem kraljestvu pa si ga svoje dni prav kraljevsko najebal tudi, če si se reinkarniral kot lisica. Vsaj tako je bilo do leta 2005, ko je bil sprejet zakon o prepovedi krutega lova na lisice s psi goniči. S prepovedjo se seveda niso sprijaznili pristaši lova, kar danes – na tako imenovani Boxing day – množično ponavljajo na več kot 250-ih lovih po celi državi. Na največjem vsakoletnem bolj ali manj ceremonialnem lovskem dogodku jih kakih četrt milijona zahteva, da se tovrsten lov ponovno legalizira, ker naj bi bila prepoved neliberalna, nepravična in razdvajalna.

Vladi Davida Camerona tradicionalisti očitajo, da v treh letih in pol ni naredila nič za umaknitev prepovedi v parlamentu. S ponovnim glasovanjem pa se strinjajo tudi zagovorniki živalskih pravic, opogumljeni z zadnjimi javnomnenjskimi raziskavami. Kar osemdeset odstotkov Britancev tako nasprotuje umaknitvi prepovedi, in to ne glede na to, ali prihajajo iz mest ali podeželja. Po mnenju nasprotnikov lova bi glasovanje za ponovno legaliziranje lova pomenilo politični samomor. Še zanimivost: da droni vedno ne ubijajo, dokazuje tudi uporaba brezpilotnih letal pri odkrivanju kršiteljev prepovedi lova.

Makedonski parlament oziroma sobranje je včeraj s tesno večino potrdil sporni zakon o audiovizualnih medijih, ki je že pred tem spodbudil proteste novinarjev. Protestirali so tudi pred samim glasovanjem v stavbi parlamenta, kjer so razvili transparent s sloganom „Ne v našem imenu“. Desna vlada Nikola Gruevskega trdi, da hoče zgolj urediti tozadevno področje, medtem ko ji kritični novinarji očitajo vmešavanje v novinarsko avtonomijo. K takšnemu sklepanju jih napeljuje tudi prenehanje izdajanja več medijev v preteklih letih, ki so bili kritični do oblasti, zaradi česar je Makedonija precej nazadovala na lestvicah spoštovanja medijske svobode. Precej zmede je pred samim glasovanjem povzročila tudi vladna navedba, da ima podporo največjega novinarskega sindikata ZNM. Ta je nato sporočil, da pozdravlja samo tista določila, pri katerih je vlada upoštevala njihove pripombe.

Sledi božična poslanica Edwarda Snowdna oziroma vnaprej posneta izjava: "Razprava bo določila, koliko zaupanja lahko imamo v tehnologijo in v vlado, ki jo regulira. Skupaj lahko najdemo boljše ravnotežje, končamo množični nadzor in spomnimo vlado, da če res želi izvedeti, kaj mislimo, naj vpraša, ker je to ceneje kot vohunjenje .... Otrok, ki se bo rodil danes, bo odrasel brez koncepta zasebnosti. Ne bo vedel, kaj pomeni imeti zasebni trenutek oziroma neposneto in ne-analizirano misel. Zasebnost je pomembna, ker nam omogoča, da določimo, kdo smo in kaj želimo biti.“