OFF 'incidentu'
Tigrajski uporniški borci so po ponedeljkovi razglasitvi enostranskega premirja danes prevzeli nadzor nad večjim delom ozemlja v Tigraju, severni regiji Etiopije. Včeraj so vstopili v mesto Shire, ki se nahaja približno 140 kilometrov severozahodno od tigrajske prestolnice Mekele. Uporniki namreč dvomijo, da bo premirje, ki ga je v ponedeljek razglasila etiopska vlada, pripomoglo k prenehanju osemmesečnega konflikta. Tega so novembra lani sprožile s strani oblasti nepriznane regionalne volitve in vojaška invazija na regijo Tigraj. Po prevzemu nadzora tigrajskih upornikov so po ulicah vzniknila praznovanja, uporniki pa so se zavezali, da bodo iz regije pregnali vse sovražnike in Tigraj zaščitili pred etiopsko regionalno vlado.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je po tako imenovanem “hudem incidentu”, povezanim s prizadevanji države za obrambo pred koronavirusom, zamenjal več visokih uradnikov, vključno s tistimi na visokih vojaških funkcijah. Do “incidenta” naj bi posledično privedla njihova nesposobnost za izvajanje pomembnih nalog za državo in njene prebivalce. Podrobnosti incidenta in kaj naj bi ta zajemal ni navedel, povezan pa naj bi bil z novim izbruhom okuženih z novim koronavirusom. Severna Koreja je ob izbruhu pandemije svoje meje zaprla januarja lani in od tedaj ne poroča o nobenem primeru okužbe, kljub temu pa naj bi jih bilo uradno testiranih najmanj trideset tisoč. Severna Koreja je izbruh nazadnje priznala julija lani, ko naj bi okuženi moški, ki je prestopil mejo med obema Korejama, okužbo prenesel na večje število ljudi.
Odvetniki finančne direktorice in hčerke ustanovitelja Huaweia Meng Vanžou, ki se borijo proti njeni izročitvi iz Kanade v ZDA, so predstavili nove dokaze, ki nasprotujejo trditvam, da je Huawei načrtno zavajal britansko banko HSBC. Interna elektronska sporočila, ki so jih pridobili preko sodišča v Hongkongu in predložili kanadskemu sodišču, so pokazala, da sta bila višja direktorja HSBC seznanjena s povezavami med Huaweijem in iranskim hčerinskim podjetjem Skycom. Ameriški tožilci namreč zatrjujejo, da je direktorica Vanžou banko zavajala glede poslov med podjetjema in s tem kršila poslovanje v sklopu s trgovskimi sankcijami ZDA. Vanžou so zato decembra 2018 aretirali na podlagi obtožb o bančni prevari, zaradi česar je v hišnem priporu že dve leti, njen primer pa rešuje kanadsko sodišče. Sodni proces proti Vanžou je močno ohladil odnose med Kitajsko in Kanado.
Iran je ustavil oskrbo Iraka z električno energijo in plinom, kar je v torek spodbudilo tudi strah pred ponovnimi protesti zaradi nestabilnosti električne oskrbe. Ob tem je zaradi političnih pritiskov ob izpadih elektrike po vsej državi odstopil tudi iraški minister za energetiko, Majed Mahdi Hantoosh. Prekinitev dobave električne energije je sprožila pozive k protestom v provinci Basra, bogati z nafto. Iran namreč pritiska na iraško vlado zaradi zaostajanja s plačili za dobavo električne energije ravno v času pred težko pričakovanimi zveznimi volitvami oktobra letos. Hkrati je Iran za skoraj polovico zmanjšal uvoz plina. Dnevno se sicer v Irak uvozita okrog 2 milijardi kubičnih metrov. Nezanesljiva oskrba z elektriko je bila glavni razlog za izbruh protivladnih protestov konec leta 2019, na katerih je umrlo več sto ljudi.
V Haagu bo danes izrečena zadnja sodba sodnega senata Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča, krajše MICT, ki zaključuje delo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Tožilstvo je na ponovljenem sojenju za nekdanjega vodjo srbske varnostne službe Franka Simatovića in njegovega namestnika Jovico Stanišića zaradi vojnih zločinov nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995 zahtevalo doživljenjski zapor. Obramba je želela dokazati njuno nedolžnost.
Po mnenju tožilcev je Stanišič odredil akcije rdečih baretk, enot arkanove prostovoljne garde in pripadnikov paravojaške enote Škorpijoni, Simatović pa jih nadzoroval na terenu v Vukovarju na Hrvaškem in Bjeljini, Doboju ter Zvorniku v BiH.
Najdaljši sodni proces tega tribunala je trajal kar 18 let. Postopek proti obtoženima se je začel leta 2003, ko je tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico, istega leta so ju srbske oblasti prijele in izročile. Po sodnem procesu ju je haaško sodišče leta 2013 oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. V prizivnem postopku je sodišče decembra 2015 oprostilni sodbi razveljavilo in jima odredilo ponovno sojenje. To se je začelo junija 2017 in se po koncu dela haaškega sodišča nadaljevalo v okviru MICT. Oba obtožena sta se sicer izrekla za nedolžna.
A Srbiji gredo na roko vsaj v ZDA. Čikaška županja Lori Lightfoot je namreč 28. junij razglasila za Đurđevdan. Čikago ima namreč eno največjih srbskih diaspor v ZDA, ki šteje okoli 350 tisoč etničnih Srbov. Mesto bo odslej vsako leto skupaj z njimi praznovalo spomin na turško okupacijo in bitko za Kosovo, ki je Srbiji vzela neodvisnost za nadaljnjih štiristo let.
Hrvaška policija je medtem v Zagrebu prijela več oseb, med njimi tudi glavnega direktorja hrvaške radio-televizije Kazimirja Bačića. Neuradno naj bi šlo za preiskavo sumov kaznivih dejanj, povezanih s prejšnjo mestno upravo, ki jo je vodil pokojni župan Milan Bandić. Pripadniki hrvaškega Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, krajše USKOK, so pridržali več nekdanjih Bandićevih sodelavcev iz mestne uprave, in sicer nekdanjo vodjo županove strokovne službe Andrejo Šulentič, nekdanjo članico komisije za oddajo javnih najemnih prostorov Jeleno Ceklič in Bandićeva voznika Zdravka Krajino in Vladimirja Džaja. Osebe naj bi sodelovale pri domnevno spornih gradbenih projektih v Zagrebu. Novi zagrebški župan Tomislav Tomašević je na novinarski konferenci takole komentiral pridržanja.
Novice iz Slovenije
Prihodki državnega proračuna so v prvih petih mesecih dosegli 4,5 milijarde evrov, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 21,2 odstotka na 5,9 milijarde evrov. Primanjkljaj tako znaša 1,3 milijarde evrov in je malenkost višji kot lani ob tem času. Višjo rast primanjkljaja blažijo prihodki na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, DDV ter sredstev, prejetih iz EU.
Danes stopa v veljavo novela kazenskega zakonika, ki v slovenski pravni red vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu "samo ja pomeni ja". Državni zbor je novelo brez glasu proti potrdil 4. junija. Njen sprejem je rezultat dolgoletnega družbenega gibanja za redefinicijo spolnega nasilja. Novela določa, da je spolni akt soglasen, če so udeleženci podali "navzven zaznavno" soglasje bodisi z besedami ali s svojimi dejanji. Novela spreminja tudi zagrožene kazni za spolno kazniva dejanja, in sicer od šestih mesecev do petih let zapora za kaznivo dejanje posilstva. Če je to storjeno z uporabo sile ali grožnje, je predvidena kazen od enega do 10 let zapora, če posilstvo stori več oseb, pa od treh do 15 let zaporne kazni. Za kaznivo dejanje spolnega nasilja je predvidena zaporna kazen do petih let. Alternativni zakonski predlog, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo pod vodstvom nekdanje ministrice Lilijane Kozlovič, je nastal po zakonskem predlogu Inštituta 8. marec, ki ga je podprla opozicijska koalicija KUL.
Lokalne novice
Potem ko je ustavno sodišče odpravilo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije, je občinski svet na torkovi seji preimenovanje znova podprl. Odlok bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, s čimer bodo po besedah župana Romana Leljaka v celoti spoštovali odločitev ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je prejšnji odlok razveljavilo, ker je župan ravnal nepravilno, ko je odlok razglasil pred potekom 15-dnevnega roka. Ta je namenjen vložitvi zahteve za razpis referenduma o odloku, zato odlok ni bil zakonit.
Uravnotežene novice
Sveti oče Frančišek, 266. papež rimokatoliške cerkve, je za novega novomeškega škofa danes imenoval monsinjorja Andreja Sajeta, duhovnika ljubljanske nadškofije, ki je bil do sedaj sodni vikar Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani. Dr. Saje, ki je sicer tudi docent na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem, bo zamenjal dosedanjega škofa Andreja Glavana, ki je bil na tem mestu vse od ustanovitve škofije Novo mesto pred 15 leti. Glavan je papežu ponudil odstop leta 2018, a mu je Frančišek službo podaljšal do imenovanja novega škofa. Dolgoletni generalni tajnik Slovenske škofovske konference se je kot član cerkvene komisije za ureditev odnosov z državo strokovno posvečal raziskovanju pravnih temeljev ureditve odnosov med Katoliško cerkvijo in državo, bil je tudi član Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab. Med osrednje teme njegovega raziskovanja sodijo zakrament svetega zakona, razmerja med Cerkvijo in državo ter vprašanja financiranja Cerkve. Novomeško škofijo zagotovo čaka svež veter, še posebej če si pravoverno tolmačimo njegove besede o Frančiškovi naprednjaški drži, ki jih je ob 50. letnici Radia Študent delil v diskurzivnem programu APR.
OFF sta pripravila vajenka Hana in Dugi.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj