OFF indijskega riža
Vrhovni voditelj Severne Koreje Kim Džong Un je predstavil taktično jedrsko podmornico, kakor jo imenujejo severnokorejski mediji. Džong Un je dejal: »Podmornica za jedrski napad, ki je pretekla desetletja bila simbol agresije proti našemu narodu, sedaj simbolizira našo grozečo moč, ki zadaja strah našim brezvestnim sovražnikom.« Zahodni vojaški strokovnjaki so predstavljeno podmornico brž prepoznali kot modificirano sovjetsko podmornico razreda Romeo, ki pa ni jedrska podmornica, torej nima jedrskega pogona, ampak dizelskega. So pa podmornico v Severni Koreji modificirali tako, da lahko nosi balistične rakete, ki imajo potencialno lahko jedrske konice. Da lahko uspešno izstreli rakete z jedrskimi konicami, morajo Severni Korejci še dokazati. Po trditvah severnokorejskih medijev so podmornico vključili v floto, ki nadzira morje med Korejskim polotokom in Japonsko.
Kitajska vlada je uslužbencem državnih institucij prepovedala uporabo iPhonov in drugih Applovih elektronskih naprav. Zahodni mediji, kot so Reuters, Financial Times in Wall Street Journal, poročajo o razširitvi prepovedi uporabe Applovih naprav na uslužbence vsaj treh ministrstev, državnih jedrskih podjetij in državnih bolnišnic. Kitajski mediji o novi prepovedi molčijo, leta 2020 pa so tudi oni poročali o tem, da so nekatere državne institucije uslužbencem prepovedale uporabo iPhonov zaradi Applovih pravil o zasebnosti in možnosti, da do informacij na telefonih dostopajo ameriške oblasti. Razširitev prepovedi je nov korak v tehnološki vojni med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Ameriška vlada je konec lanskega leta prepovedala uvoz in prodajo tehnologije kitajskega Huaweia in ZTE-ja, sklicujoč se na nacionalno varnost. Apple na Kitajskem ustvari petino svojih prihodkov.
Svetovne cene riža so od julija do avgusta zrasle za deset odstotkov in dosegle najvišjo raven po 15 letih. V primerjavi z enakim obdobjem lani so cene riža za skoraj tretjino višje. Svetovna organizacija za hrano je dvig cen pripisala višji ceni podvrste riža indica, ki je zrasla zaradi tega, ker je Indija konec julija uvedla prepoved izvoza belega riža iz države. Vlada Narendre Modija je odločitev takrat sprejela, da bi znižala cene riža na domačem trgu in zagotovila dovoljšno količino riža za domače prebivalstvo. V Indiji proizvedejo okrog 40 odstotkov vsega riža na svetu. Riž, ki ga iz Indije ne smejo izvažati, pa predstavlja okrog 15 odstotkov vsega riža na svetovnem trgu. Najbolj so od indijskega riža odvisni Filipini, Malezija in Vietnam ter zahodnoafriške države, kot so Nigerija, Slonokoščena obala in Senegal. Cene riža so se sicer začele vzpenjati že pred indijsko prepovedjo izvoza zaradi poplav v Pakistanu, ki sodi med 10 največjih proizvajalcev riža.
Iz Azije pred pregledom domačih vesti še k političnemu obračunu v Bosni in Hercegovini. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je dejal, da bo še naprej obiskoval Republiko Srbsko – kljub grožnji Milorada Dodika, predsednika te večinsko srbske entitete, da bo Schmidta policija ob prihodu v Republiko Srbsko aretirala in deportirala. Po Dodikovih besedah oblasti v entiteti pripravljajo uredbo, po kateri bo vstop v Republiko Srbsko Schmidtu prepovedan. Dodik in njegovi podaniki odločitev visokega predstavnika ne priznavajo, parlament entitete je sprejel tudi zakon, po katerem odločitev Schmidta v uradnem listu Republike Srbske ne objavljajo več. Argument Dodika je, da Schmidta za visokega predstavnika ni potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Schmidt, ki ga podpirajo tako njegova rodna država Nemčija kot Združene države Amerike, porok bosansko-hercegovske povojne ustavne ureditve, je ob svojem prihodu v Republiko Srbsko napovedal »neprijetne trenutke« za Dodika. Kot je pojasnil Schmidt, ima diplomatsko imuniteto po dunajski konvenciji.
Senad Jušić je pred ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem prisegel kot generalni direktor policije s polnim mandatom. Za petletno obdobje ga je vlada na čelo policije imenovala potem, ko je Jušiću natečajna komisija notranjega ministrstva priznala vodstvene izkušnje za delo na mestu pomočnika komandirja in delo pomočnika vodje sektorja kriminalistične policije na Policijski postaji Koper. Kandidat za generalnega direktorja mora v skladu z razpisnimi pogoji imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodilnih delovnih mestih v javnem sektorju. Na notranjem ministrstvu zagovarjajo stališče, da vodstvo enote sestavlja vodja enote s svojimi namestniki in pomočniki ter drugimi uslužbenci policije, ki jih določi vodja. Boštjan Lindav, ki ga je vlada na predlog Poklukarja konec februarja razrešila z mesta vršilca dolžnosti generalnega direktorja, je napovedal tožbo na upravnem sodišču, saj meni, da Jušić pogojev za poln mandat ne izpolnjuje. Vodstvene izkušnje namreč niso enake izkušnjam na vodilnih položajih. Lindava je za generalnega direktorja s polnim mandatom želela notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je decembra odstopila, ker premier Robert Golob ni soglašal z njeno izbiro Lindava za generalnega direktorja.
Minister Poklukar je na slovesnosti ob imenovanju Jušića dejal, da je z imenovanjem zadovoljen.
Ministrstvo za obrambo je pozive k oddaji končnih ponudb za dobavo osemkolesnih oklepnikov poslalo Finski, Poljski, Romuniji in Italiji. Informacijo je razkril obrambni minister Marjan Šarec v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Levice Mihe Kordiša. V fazi raziskave trga je ministrstvo prejelo pet ponudb. Finska Sloveniji ponuja vozila Patria, z nabavo katerih Slovenija že ima izkušnje iz časa prve vlade Janeza Janše. Poljska ponuja model Rosomak-L, ki je licenciran model Patrie. Romunija ponuja vozila Piranha 5, ki so jih pred dobrim desetletjem razvijali Švicarji. Italija je ponudila svoje Freccie. Na dopis ministrstva so se odzvali tudi v Združenih državah Amerike s ponudbo Strykerjev, vendar obrambno ministrstvo k oddaji končne ponudbe Američanov ni pozvalo.
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je podprl predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga aprila v državni zbor vložile koalicijske stranke. Odbor je sprejel tudi koalicijske amandmaje, po katerih se institut pooblaščenega svetovalca, predviden v prvi verziji novele, spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja. Kvalificirani prijavitelji bodo osebe, katerih naloge bodo predvsem v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, ozaveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih. Nova verzija novele zakona določa, da prijavitelji ne bodo smeli vstopiti na zasebno zemljišče, zaradi varstva osebnih podatkov pa bodo lahko fotografirali samo živali, ne ljudi. Prav tako po sprejetem amandmaju v noveli zakona ni več obveznega čipiranja mačk. Novela zakona, ki jo mora potrditi še državni zbor, uvaja še ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah. Noveli zakona nasprotujejo veterinarji in kmetje, podpirajo pa jo društva za zaščito živali. Sprejetja novele na odboru niso preprečili niti pomisleki državnozborske zakonodajno-pravne službe. Govori Sladjana Ješić iz zakonodajno-pravne službe:
Vir fotografije: McKay Savage, creative commons
Prikaži Komentarje
Komentiraj