OFF internetne nevtralnosti

Raziskovalna enota medijske hiše Al jazzera in nevladna organizacija Fortify Rights sta odkrili dokaze o morebitnem genocidu nad muslimanskim ljudstvom Rohingya, ki ga vrši režim v Mjanmaru s predsednikom Thein Senom na čelu. Pridobljeni dokazi namreč pričajo o tem, da je vojaški režim načrtno vzpodbujal sovraštvo do muslimanov, tako s širjenjemm sovražnega govora in označevanjem muslimanov kot grožnjo mjanmarskemu ljudstvu kot plačevanjem ljudi, da sprovocirajo probleme z muslimani na protestih. Poleg uradnih dokumentov, ki so oznanjali muslimansko grožnjo širom lokalnih skupnosti, pa so bila prav tako pridobljena pričevanja o tem, da so bili budistični menihi, ki so nasprotovali vojaški vladavini v tako imenovani Žafranski revoluciji leta 2007, finančno podkupljeni k pridružitvi proti-muslimanskim in pro-vladnim skupinam. Pravna fakulteta univerze Yale je indice označila kot močne dokaze za genocid.

Neodvisna raziskava organizacije International State Crime Inititaive je prav tako dokazala, da so bili nemiri med budisti in muslimasnkim ljudstvom Rogingya leta 2012 predhodno organizirani, saj da so imeli budisti organiziran prevoz, hkrati pa jim je bila ponujena okrepčitev s hrano. Spomnimo, da je bilo na stotine tisočem Rohingya muslimanom na začetku leta odrečeno državljanstvo, s tem pa tudi pravica do glasovanja na volitvah.

Združene države Amerike so v bližino otočja Spartly v Južnokitajskem morju poslale vojno ladjo. Raketni rušilec Lassen je plul mimo otočja, od katerega je bil oddaljen 12 morskih milj oziroma približno 22 kilometrov. Otočje je sporno območje, ki si ga poleg Kitajske skuša prisvojiti še pet sosednjih držav, in sicer Brunej, Malezija, Filipini in Vietnam, Kitajska pa se je v te namene poslužila grajenja umetnih otokov in drugih objektov. Kitajske oblasti so se zato na potezo že odzvale ter jo označile kot ilegalni poseg ter poseg v suverenost države. K temu pa je tiskovni predstavnik  zunanjega ministrstva Lu Kang dodal, da se bo država, citiramo “odločno odzvala na provokacije katere koli države”, konec citata.

ZDA so sicer že nekajkrat opozorile, da ne bodo upoštevala kitajske prisvojitve otočja, ta pa v izjavah ne izključuje vojaškega posredovanja, v kolikor bodo ZDA škodile njenim interesom. Južno kitajsko morje je sicer pomebna pomorska pot, preko katere se prevaža okoli tretjina svetovno prodanega olja.

Turški premier Ahmet Davutoglu je potrdil, da so njihovi državni represivni organi napadli borce kurdske Stranke demokratične unije na severu Sirije. Ti so dan pred izjavo premiera turški režim že obtožile napadov, do katerih prihaja po razglasitvi kurdskih sil, da bodo v svojo avtonomno regijo vključile sirsko obmejno mesto Tal Abyad. Kurdske sile, ki so dosedaj žele največ uspeha v bojevanju zoper Daeš, turške oblasti sicer prištevajo k teroristom, na kar je pred volitvami in ob aretaciji približno 30 domnevnih pripadnikov Daeša na območju mesta Konya znova spomnil predsednik Recep Tadžip Erdogan.

V Evropo. Akademiki v Veliki Britaniji so v javnost lansirali izjavo, ki naznanuje bojkotiranje izraelskih akademskih institucij zaradi izraelskega kršenja mednarodnega prava pri okupaciji Palestincev. Več o razlogih, povodih in bojkotu pove Jonathan Rosenhead, profesor na London School of Economics:

Izjava

Evropska unija je glasovala zoper uvedbo amandamajev, ki bi zaščitili nevtralnost interneta. Več o pomenu in posledicah glasovanja pove Domen Savić:

Izjava

Sodniki Evropske unije na sodišču v Luksemburgu so odločili v prid Andriya Portnova, nekdanjega pomočnika odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je Evropsko unijo tožil zaradi pomanjkanja pravne podlage za uvedbo sankcij zoper njemu. Sankcije so bile uvedene po Maidanski revoluciji v Ukrajini in ob zaostritvi razmer s sosednjo Rusijo, pri teh pa se je unija sklicevala na domnevno poneverbo državnega premoženja in nelegalni prenos tega iz Ukrajine. V primeru Portnova je tovrstna obsodba temeljila zgolj na pismu ukrajinskega tožilnega urada, ki je navajalo sum omenjenih dejavnosti, kar pa ne zadošča kriterijem podeljevanja sankcij. Sankcije zoper nekdanjega predsedniškega pomočnika so države članice po enem letu trajanja marca letos sicer opustile že same. Ker pa se vse sankcije sklicujejo na isto linijo kot v primeru Portnova, pa bo sodba kljub temu lahko po besedah evropskega diplomata sprožila pretresanje legalnosti in s tem morda tudi legitimnosti sankcij tudi v ostalih primerih.

Za konec bloka novic iz sveta pa še v Kongo. Izid nedeljskega referenduma, na katerem so se državljani odločali o sprejemu ali zavrnitvi spremembe ustave, ki bi omogočila ponoven mandat predsednika Denisa Sassou N’Guessa, je z 92 odstotki pritrdil spremembi ustave. Ta je pred spremembo določala, da lahko kandidira le posameznik, mlajši od 70 let, ki predhodno ni posedoval dva mandata. 71 letni predsednik, ki je na oblasti že 31 let, bo sedaj imel možnost ponovne osvojitve predsedniškega stolčka. Volilna udeležba naj bi bila po uradnih podatkih sicer več kot 72 odstotna, po izjavah vodje opozicije Pascal Tsaty Mabiala pa naj bi se glasovanja udeležilo le 10 odstotkov prebivalcev.

Ob zameglevanju civilne in vojaške sfere z dopolnitvami zakona o obrambi pa pritok beguncev narašča. Kakšna je situacija na mejnih območjih v zadnjih dneh, pojasni Aljaž iz Nove Gorice:

Izjava