off izgnane evropske delegacije

Pričenjamo v Zahodni Sahari. V Casablanci, največjem maroškem mestu je tamkajšnja policija na letališču zavrnila delegacijo poslancev Evropskega parlamenta in jim onemogočila vstop v državo. Cilj parlamentarne skupine za Zahodno Saharo, ki jo je vodil Ivo Vajgl, je bil, zbrati dejstva o stanju na področju človekovih pravic in se bolje seznaniti s situacijo na območju. Kljub temu, da so obisk napovedali, so jih maroške oblasti brez predhodnega obvestila označile za alžirske agente ter jih odpravile, ker da poskušajo sabotirati maroško približevanje evropskim institucijam. Obisk parlamentarne skupine v Maroku ima več desetletno predzgodbo. Govori Ivo Vajgl.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Maroku so prisotni številni klasični pojavi represivnega avtoritarnega sistema, kot so mučenje ljudi in zapiranje brez obsodbe. To naj bi bili tudi glavni razlogi za nedobrodošlico. Maroko kljub grobemu kršenju človekovih pravic predvsem do domorodnega ljudstva Sahravi s strani Evropske unije uživa status privilegirane države, saj za gospodarski razvoj prejme 500 milijonov evrov letno. Ivo Vajgl poudari, da se stališča posameznih članic Evropske unije do Maroka zaradi parcialnih interesov bistveno razlikujejo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Nadaljujmo v podsaharski Afriki. Kitajska je v zadnjem desetletju sila uspešna pri rovarjenju po tej celini in izkoriščanju njenih bogatih zalog rudnih bogastev, ne goji pa le gospodarskih odnosov. Vse bolj se poleg vlaganj v infrastrukturo poslužujejo tudi raznovrstnih promocij. V Sudanu, ki velja za eno izmed najpomembnejših trgovinskih partneric Kitajske v podsaharski Afriki, so v Kartumu odprli številne kulturne centre, preko katerih bo azijska velesila promovirala svojo kulturo in organizirala razstave. Prav tako pa tudi pošiljajo vse več sudanskih študentov na študij na kitajske univerze.

V ameriški zvezni državi Arkansas so na občutljivem področju pravice do splava sprejeli najstrožji predlog zakona v Združenih državah Amerike. Nov zakon, eden od številnih, ki so ga predlagali republikanci, odkar so v omenjeni zvezni državi prevzeli nadzor nad zakonodajno vejo oblasti, bo, če bo stopil v veljavo, prepovedoval splav po 12. tednu nosečnosti. Zakon so poimenovali Zavarovanje bitja človeškega srca, in sicer, ker je srčni utrip ploda običajno mogoče zaznati z ultrazvokom po 12ih tednih. Zakon sicer predvideva izjeme v primeru posilstva, incesta in v primerih, ko je ogroženo življenje matere. Zakon sicer kazensko ne bo preganjal žensk v primeru prekinitve nosečnosti, ampak zdravnike, ki bi splav opravili, zaradi česar bi jim odvzeli tudi zdravniško licenco.

V Venezueli se bodo poslovili od dolgoletnega karizmatičnega voditelja Huga Chaveza. Državniškega pogreba se bodo v Caracasu poleg vseh latinskoameriških, udeležili številni drugi svetovni voditelji. Med 55. državniki, ki jih pričakujejo v Caracasu, bodo tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in kubanski predsednik Raul Castro. Venezuelski podpredsednik Nicolas Maduro, ki velja za Chavezovega naslednika, je sporočil, da bodo Chaveza balzamirali. Številni sicer še vedno špekulirajo o tem, da je venezuelski voditelj preminil že na Kubi in da je bila krsta, ki so jo v sedemurnem sprevodu nosili po Caracasu, prazna. Kakorkoli, danes se bo svet poslovil od enega zadnjih revolucionarjev in najpomembnejših političnih figur Latinske Amerike.

Pred jutrišnjo 4. vseslovensko ljudsko vstajo je Odbor za pravično in solidarno družbo predstavil stališča glede nastajajoče vlade in jutrišnje vseslovenske ljudske vstaje. Spregovorili so tudi o spornem podeljevanju koncesij zasebnim fakultetam in stanju v visokem šolstvu. Več o stališčih nam je povedal član Odbora Božidar Flajšman.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Naj za konec omenimo še, da so se v Mariboru sestali predstavniki občine in podjetja Iskra Sistemi, ki je v mariborski občini postavila radarje za meritve hitrosti v prometu. Dogovora o možnosti sporazumne prekinitve pogodbe o radarjih še niso dosegli. A je verjeten izid pogajanj nakazal predsednik uprave družbe Iskra sistemi Dušan Šešok, ki je izjavil, da so od pogodbe pripravljeni sporazumno odstopiti v primeru kompenzacije v višini najmanj 7 milijonov evrov.