OFF izsiljevalskega črva

Po spletu se je spet razširil izsiljevalski virus, ki od okuženih zahteva, da izkašljajo za 300 dolarjev bitcoinov odkupnine. Okužba z izsiljevalskim virusom se je začela v Rusiji in Ukrajini, širi pa se tudi v Evropo in drugod po svetu. V Rusiji in Ukrajini naj bi bilo prizadetih okrog 80 podjetij. Od večjih sta prizadeta Ukranergo, dobavitelj električne energije, in državna banka Oschadbank.

Črv, ki trenutno pustoši po internetu, je močno podoben črvu WannaCry izpred dobrega meseca (tehnoklistir). Izkoriščal naj bi isto ranljivost, imenovano EternalBlue, ki so jo razkrili razočarani privrženci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, razvili pa so jo v agenciji za nacionalno varnost. WannaCry je od maja za odklep podatkov izsilil 130 tisoč dolarjev, kar novemu črvu najverjetneje ne bo uspelo, saj je e-poštni naslov za potrjevanje izplačil blokiran. Zato ni jasno, kako bodo prizadeti sedaj prišli do kode za odklep kriptiranih datotečnih sistemov.

Generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg je povedal, da bodo evropske članice Nata in Kanada v letu 2017 za 4,3 odstotka povečale izdatke za vojsko. Gre za največje povečanje, odkar so se rezi v obrambo pred tremi leti končali. Skupna vsota sredstev bo tako v tem letu znašala 280 milijard dolarjev. Sredstva bodo uporabljena za povečanje števila vojaških vaj, za opremo ter za plače in pokojnine vojakov.

Predsedniške volitve v Mongoliji niso prinesle zmagovalca. Drugi krog bo potekal 9. julija, v njem pa se bosta pomerila Khaltmaa Battulga iz Demokratične stranke, ki se je v prvem krogu zavihtel na prvo mesto, in Miyeegombo Enkhbold iz trenutno vladajoče Mongolske ljudske stranke. Kandidata se razlikujeta po odnosu do sosednje Kitajske. Enkhbold je do sosede precej nezaupljiv in bi rad zaščitil mongolske surovine pred kitajskimi investicijami. Battulga, na drugi strani, sicer nekdanja zvezda borilnih veščin, je bolj naklonjen trgom in investicijam.

Mongolijo je v preteklih dveh letih ekonomsko močno prizadel padec cen surovin, predvsem bakra, ki je glavni izvozni produkt. Predsedniške volitve zato predstavljajo tudi odločitev o nadaljnji usmeritvi zlomljenega mongolskega gospodarstva. Maja je Mongolija od Mednarodnega denarnega sklada prejela pet in pol milijard dolarjev kreditov in implementirala varčevalne ukrepe.

V Mjanmaru je vojska na neznani lokaciji pridržala tri novinarje iz medijev Democratic Voice of Burma in Irrawaddy. Policiji naj bi jih predala v prihodnjih dneh. Vzrok za aretacijo je dejstvo, da so medijsko pokrivali dogodek kurjenja drog, ki ga je organizirala etnično manjšinska oborožena skupina Narodnoosvobodilna vojska Ta’ang. Oblasti skupino obravnavajo kot nelegalno združenje. Novinarjem bodo sodili po Zakonu o nelegalnem združevanju, ki izhaja še iz časa britanske kolonialne oblasti pred letom 1948. Amnesty International opozarja, da je bil ta zakon že večkrat arbitrarno uporabljen za aretacije in pridržanja predvsem pripadnikov etničnih in verskih manjšin.

Kamboški premier Hun Sen je dal izvesti preiskavo skupine nevladnih organizacij The Situation Room, ki so spremljale in kritizirale potek lokalnih volitev tega meseca. Medtem ko je Hun Senova Kamboška ljudska stranka na volitvah zmagala v dobrih 1000 lokalnih skupnostih, jih je opozicijska Kamboška stranka za rešitev naroda osvojila slabih 500. Vendar nevladne organizacije Senu očitajo, da volitve niso potekale pravično. Pritisk na nevladne organizacije, ki kritizirajo njegovo tri desetletja trajajočo oblast, pa lahko gledamo tudi v luči prihajajočih splošnih volitev prihodnje leto.

Evropska unija je potrdila podaljšanje ekonomskih sankcij proti Rusiji do 31. januarja 2018. Sankcije, ki so bile uvedene kmalu po ruski priključitvi do tedaj ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, evropskim podjetjem prepovedujejo sodelovanje in vlaganje v ruska obrambna in energetska podjetja ter omejujejo finančno poslovanje. Ker sta tako Francija kot Nemčija izrazili mnenje, da ni vidnega napredka v pogajanjih za mir na vzhodu Ukrajine, evropska podjetja še sedem mesecev ne bodo mogla za več kot trideset dni posojati ali si sposojati denarja iz petih največjih ruskih bank v državni lasti, izvozi energetskih tehnologij pa bodo morali biti odobreni s strani vlad EU.

Začenja se nov krog pogajanj za združitev Cipra. Prejšnji krog pogovorov je po obilici optimizma zastal na mrtvi točki januarja letos (offsajd). V švicarskem letovišču Crans-Montana v okolici Ženeve bodo do 7. julija sestankovali voditelji grškega in turškega dela Cipra, prav tako pa bodo prisotni zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije. Ciper je razdeljen na grški in turški del od leta 1974, ko je po neuspešnem grškem državnem udaru severni del zasedla turška vojska.

Hrvaška je postala članica Schengenskega informacijskega sistema, ki skrbi za izmenjavo varnostnih informacij in upravljanje meja v Evropski uniji. Tako na mejnih prehodih Slovenije s Hrvaško ne bo več potrebno dvojno preverjanje. Posledično se bodo tudi skrajšale čakalne dobe. Do konca letošnjega leta bo potekala evalvacija vključitve v Schengenski informacijski sistem, nato pa bo Hrvaška poizkušala vstopiti še v Schengensko območje.

Veljavni Načrt razvojnih programov 2017-2020 je bogatejši za modernizacijo Kočevske proge. Obnova Kočevske proge sicer vstopa v okrogli desetletni jubilej, medtem ko je bila prvotna proga odprta ob koncu devetnajstega stoletja in zgrajena v letu dni brez moderne gradbene mehanizacije. Dodaten zagon za obnovo do nedavnega s travo in drevjem preraščene proge je najverjetneje dala tudi investicija podjetja Yaskawa Europe, ki bo v Kočevju zgradila tovarno. Tovorni promet od Grosuplja do železniške postaje Ribnica že obratuje, potrebne pa so še posodobitve signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki bodo predvidoma zaključene v letu 2019.

Pristaniški delavci v Luki Koper so za jutri napovedali protestni shod. Razlog za protest so napovedane menjave v nadzornem svetu, ki se imajo zgoditi na petkovi skupščini. Protest pristaniških delavcev sovpada z vseevropskim protestom pristaniških delavcev v izvedbi Mednarodnega sindikata pristaniških delavcev. Več o protestu predsednik sindikata žerjavistov Luke Koper Mladen Jovičić:

izjava

O nasprotovanju menjavi nadzornikov nadaljuje Jovičić.

izjava