Off kartelnih dogovarjanj

Novozelandska vlada je izdala spremenjeno verzijo pacifiškega prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum bo 11 držav podpisalo 8. marca na srečanju v čilskem glavnem mestu Santiago. V večji meri sporazum ostaja enak, največje spremembe pa so bile narejene na področju intelektualne lastnine. S sporazumom bo ukinjenih približno 18.000 dajatev, carin na izdelke tako ne bo več ali pa bodo znatno nižje kot doslej. 11 držav podpisnic, med njimi so Japonska, Avstralija in Kanada, predstavlja skupaj dobrih 13 odstotkov svetovnega gospodarstva. Iz prvotnega sporazuma so sicer lani izstopile Združene države Amerike, saj so v sporazumu videle nevarnost, da bi podjetja proizvodnjo prenašala v države s cenejšo delovno silo.

Venezuela je pričela s prodajo državne kriptovalute petro. Predsednik Nicolas Maduro je sporočil, da so v prvem dnevu trgovanja prodali za 60 milijonov evrov petra. Začetna cena za en petro znaša 50 evrov, kar je enako ceni za en sod venezuelske nafte. Venezuelska vlada bo na trg poslala skupno za 100 milijonov kriptožetonov. Gre za prvo kriptovaluto doslej, ki jo izdaja država. Z uvedbo državne kriptovalute se bo ta globoko zadolžena južnoameriška država poskušala izviti iz gospodarske krize, ki jo je sprožil prav padec cene in zmanjšan obseg črpanja nafte, ki sicer predstavlja 96 odstotkov venezuelskega izvoza. Z uvedbo državne kriptovalute bo Venezuela poskušala zaobiti sankcije Združenih držav Amerike, ki ameriškim podjetjem in državljanom omejujejo trgovanje z Venezuelo.

Evropska komisija je sedmim podjetjem, ki so bila del štirih kartelov v avtomobilski industriji, naložila za 546 milijonov evrov kazni. Največ, skupaj 395 milijonov evrov, bodo morala plačati štiri podjetja, ki so se med letoma 2006 in 2012 dogovarjala za pomorski transport novih avtomobilov in tovornih vozil. Drugi kartel je med letoma 2000 in 2011 deloval na področju vžigalnih svečk. V njem so sodelovali nemško podjetje Bosch in japonski podjetji Denso ter NKG. Med seboj so podjetja uskladila prodajne strategije in si izmenjevala informacije o cenah na trgu vžigalnih svečk. Japonski Denso je kartel prijavil Evropski komisiji, zato morata 76 milijonov evrov kazni plačati Bosch in NKG. Kar dva kartela pa sta delovala na področju zavornih sistemov. V kartelih sta poleg Boscha sodelovala še nemška Continental in TRW. Podjetja so si med seboj izmenjevala občutljive informacije pred prodajo njihovih zavornih sistemov nemškim avtomobilskim podjetjem Daimler, Volkswagen in BMW. TRW je podobno kot Denso zaradi razkritja kartelov prejel imuniteto, 75 milijonov evrov kazni bosta tako morala plačati le Bosch in Continental.

Ostajamo v Bruslju. V javnost je pricurljal dokument, v katerem 11 držav članic Evropske unije, med njimi je tudi Slovenija, podpira omejitve pri izvozu tehnologije za nadzor, ki jih je napovedala Evropska komisija. Z omejitvami prodaje te tehnologije državam in podjetjem želi Evropska komisija preprečiti kršitve človekovih pravic. Povod za predlagane omejitve so bila razkritja, da so evropska podjetja svoje tehnologije prodajala vladam, ki so prisluškovale protestnikom med arabsko pomladjo. Istočasno pa je v Veliki Britaniji v javnost pricurljal dokument, iz katerega je razvidno, da je britanska vlada Filipinom prodala za 170.000 evrov visokotehnološke prisluškovalne opreme. S tem so filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju pomagali pri nasilnem boju proti preprodajalcem in uporabnikom drog. Od leta 2016, ko je Duterte postal predsednik, je na Filipinih zaradi vojne proti drogam umrlo več kot 12.000 ljudi. V preteklosti je Velika Britanija prisluškovalno opremo prodajala tudi Saudovi Arabiji, Turčiji, Bahrajnu in Egiptu.

Selimo se na Balkan. Izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor Ante Ramljak je nepreklicno odstopil s položaja. Ramljak je odstop podal, da ne bi oviral dogovora z upniki o poravnavi. Ramljak se je sicer v tem mesecu soočal z očitki, da je sodeloval z ameriškim podjetjem AlixPartners, ki Agrokorjevi upravi svetuje pri postopku prestrukturiranja podjetja. Podizvajalec AlixPartners je bilo podjetje Texo Management, katerega uslužbenec je bil Ramljak, preden je aprila lani postal izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor. Ramljak se je iz podjetja Texo Management umaknil šele 20 dni po prevzemu položaja v Agrokorju. Podjetje Texo Management je od Agrokorja za svoje storitve zahtevalo plačilo 32.700 evrov. Najresnejši kandidat za novega izrednega pooblaščenca je nekdanji predsednik uprave Podravke Zvonimir Mršić, ki je z Ramljakom sodeloval v izredni upravi Agrokorja.

Od odstopov na Hrvaškem pa k preimenovanjem v Makedoniji. V glavnem mestu Skopje so danes preimenovali letališče in avtocesto, ki povezuje sever in jug države. Letališče Aleksandra Velikega je bilo preimenovano v Mednarodno letališče Skopje, avtocesta Aleksandra Makedonskega pa v Cesto prijateljstva. S to potezo skuša Makedonija postaviti temelje za rešitev dolgotrajnega spora z Grčijo zaradi uradnega imena države. Makedonsko kulturno ministrstvo je sicer že novembra lani pripravilo seznam spomenikov, ki bi jih za izboljšanje grško-makedonskih odnosov odstranilo z ulic Skopja. Na seznamu spornih spomenikov sta se znašla tudi spomenika Aleksandra Velikega in matere Tereze.

Iz Makedonije pa v njeno zahodno sosedo Albanijo. Albanska državna agencija za naravne vire je objavila, da bo naftno podjetje Shell v naslednjih sedmih letih investiralo 34 milijonov evrov v iskanje nafte in zemeljskega plina na jugu Albanije. Pogodba med Shellom in albansko vlado velja za obdobje 25 let. Iskanje bo potekalo v treh fazah. To sicer ni prva Shellova investicija v Albaniji. Leta 2016 je Shell namreč vložil 72 milijonov evrov v črpanje iz naftnega vrelca Shpiragu 3.