OFF kmečkih uporov in stavk

Delavci londonske podzemne železnice so začeli 48-urno stavko, ki bo dodobra ohromila javni promet britanske prestolnice. Stavka je odgovor delavcev na namen uprave, da ukine vse prodajalne vozovnic. Vodilni svojo odločitev upravičujejo z dejstvom, da naj bi bilo v prodajalnah prodanih skupno le tri odstoke vseh vozovnic. Sindikat delavcev javnega prevoza, ki organizira stavko, pa se z odločitvijo uprave podjetja Transport for London, ki je sicer v državni lasti, ne strinja in opozarja, da krčenje delovnih mest prihaja predvsem v okviru dogmatske varčevalne politike.

Razmere v vzhodnih ukrajinskih regijah dobivajo v zadnjih dneh vse bolj militantno noto. V razraščajočem nasilju je bil ustreljen župan mesta Harkov Hennady Kernes, sicer podpornik prozahodnega gibanja Maidan in nasprotnik morebitne aneksije Rusiji. Po poročanjih naj bi bil strelec eden od pripadnikov proruskih protestnikov. V mestu je namreč močno središče tendenc po priključitvi regije ruskemu ozmelju, oborožene proruske protestniške sile pa še vedno nadzorujejo nekatera vladna poslopja.

V luči ukrajinsko-ruskega spora pa ruske oblasti sprejemajo niz novih protiteroristični zakonov, ki bodo med drugim močno okrepili nadzor nad uporabo interneta. Z novimi pravnimi določili bodo podjetja, ki ponujajo spletne storitve, dolžna svoje podatke shranjevati na ruskih tleh, kar pa bo oblastem zagotavljalo učinkovitejši nadzor nad pretekom spletnih vsebin in njihovo regulacijo.

Ruske oblasti niso edine, ki hlepijo po vse obsežnejšem nadzoru nad informacijami. V podobni luči namreč poteka odločitev ameriškega sodišča, da mora podjetje Microsoft na osnovi standardnega naloga omogočiti dostop do podatkov svojih uporabnikov, ki so shranjeni na strežnikih v Dublinu in ne na ameriških tleh. Microsoft odločitvi nasprotuje, pridužujejo pa se mu tudi evropske oblasti, ki opozarjajo, da morajo tuja podjetja, ki delujejo v Evropi, spoštovati evropsko zakonodajo, ki onemogoča neposreden dostop do podatkov tujim izvršelacem zakona.

Ameriško širjenje pa sporža negodovanje tudi v Aziji. Združene država Amerike so sklenile obrambni sporazum s filipinsko vlado, ki omogoča ameriški vojski uporabo filipinskih oporišč. Dogovor utegne ob vse večji ozemljski pogoltnosti Kitajske stopnjevati napetosti v Južnem kitajskem morju. Zahteve po ozemlju imajo jasne ekonomske vzgibe, na območju naj bi namreč obstajale še neizkoriščene zaloge nafte in zemeljskega plina. Čeprav strateški dogovor lahko godi filipinskim oblastem v boju zoper kitajske zahteve, aktivisti opozarjajo na dejstvo, da so določene podrobnosti dogovora ostale skrivnost, kar vzbuja sume o ponovni vzpostavitvi ameriških vojaških baz na filipinskem ozemlju.

Napeto ozračje Azije pa dopolnjujejo vojaške vaje Severne Koreje. Topovski streli severnokorejske vojske so bili usmerjeni proti tako imenovani severni morski meji, ki ločuje obe Koreji. Komunistična oblast ozemeljske razdelitve morja po končani vojni ne priznava, zato s podobnimi akcijami skuša uveljaviti lastno voljo. Zahtevam Severne Koreje se njena južna soseda ni pripravljena podrediti. Potek sedanje meje namreč zajema otoke, ki pomenijo precejšnjo strateško prednost.

V Kolumbiji poteka protest kmečkega prebivalstva, ki se sooča z vse večjimi stroški pridelave kmetijskih izdelkov. Kmetje, nezadovoljni z neuspelo vladno politiko omogočanja dostopnih kreditov in gnojil, ogranizirajo proteste po celotni državi. Vdržno kmetijsko pridelavo pa ob tem ogroža še lani uveljavljeni prostotrgovinski sporazum med Kolumbijo in Evropsko unijo, pa tudi z Združenimi državami Amerike. Uvoženim pridelkom kolumbijski kmet namreč ne more konkurirati.

Zaključila se je skoraj mesec dni trajajoča prva javna držaba telekomunikacijskih frekvence. Agencija za komunkacijska omrežja in storitve je s prodajo frekvenc za 15-letno obdobje 3 mobilnim operaterjem iztržila slabih 149 milijonov evrov, kar je dobrih 10 milijonov več, kot so predvidevali v agenciji. Izklicna cena za frekvence je sicer znašala 104,6 milijona evrov. Izkupiček držabe je povzela Tina Čuček, tiskovna predstavnica Agnecije za komunikacijska omrežja in storitve.

Izjavi prisluhnite v posnetku

OFF je pripravil vajenc Jošt ob pomoči Nejca.