Off Kolektivne tožbe

Pred španskim ministrstvom za industrijo v Madridu so včeraj nestrinjanje z novimi varčevalnimi ukrepi, ki jih uvaja španska vlada, izrazili španski rudarji in na tisoče njihovih podpornikov, ki so jih pričakali v glavnem mestu. Protest so poimenovali Črni pohod, saj so številni v špansko prestolnico prišli peš iz oddaljenih španskih rudarskih regij. Za več kot 400 kilometrov dolg pohod so nekateri potrebovali tudi tri tedne. Španski vladi so sporočili, da se ne strinjajo s 63-odstotnim zmanjšanjem subvencij premogovniškim podjetjem, ki na španskem energetskem trgu predstavljajo pomemben dejavnik.

Po shodu je množico z gumijastimi naboji razgnala španska policija. Po pričevanju protestnikov naj bi se že mirno odpravljali izpred poslopja ministrstva, ko jih je brez opozorila napadla policija, medtem ko drugi razlagajo, da je do spopadov prišlo, ko so protestniki na policiste zmetali steklenice in kamenje. V spopadih, ki so se zatem razplamteli med represivnimi organi in protestniki, je bilo poškodovanih najmanj 76 ljudi. Spremembe oziroma vladni načrt ogroža 30.000 delovnih mest in lahko uniči obstoj premogovniških podjetij, opozarjajo sindikati. Rudarji in sindikati pa v tem vidijo predvsem reševanje obubožanih španskih bank tudi na njihov račun.

Vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada se sooča z novo izgubo v svojih vrstah, ki jih je tokrat zapustil prvi visoki diplomatski predstavnik od začetka upora proti režimu. Gre za Nawafa al-Faresa, sirskega veleposlanika v iraški prestolnici Bagdadu, ki je v izjavi za javnost oznanil svoj odstop z mesta veleposlanika in hkrati izstop iz vladajoče sirske stranke Baath. K slednjemu je pozval tudi vse svoje kolege. Svojo odločitev je al-Fares pojasnil s strašnimi zločini, ki jih režim izvaja nad sirskim ljudstvom. Al Fares je bil na visokem diplomatskem položaju že v času vladavine Bašarjevega očeta Hafeza al Asada, prihaja pa iz mesta Deir Ezzor na vzhodu države, ki je eden od številnih, ki je bil deležen brutalne ofenzive režimske vojske.

Uporniška skupina vojakov z nazivom M23, ki na vzhodu Konga vodi oborožen upor proti uradni vojski Demokratične republike Kongo, je včeraj razkrila svoje politično vodstvo. Politični predstavnik gibanja je tako postal katoliški škof Jean Marie Runiga, ki je že na svoji uvodni novinarski konferenci zagrozil z napadom na prestolnico province Severni Kivu, Gomo. Runiga je opozoril na medetnično nasilje v mestu, katerega glavne žrtve naj bi bili predvsem Tutsiji iz sosednje Ruande. M23 naj bi tako po lastnih besedah prevzel vlogo zaščite civilnega prebivalstva, ker tega vladna stran ni sposobna. Mirovne sile Združenih narodov so se v pričakovanju nove ofenzive že okrepile v Gomi, vladna vojska predsednika Josepha Kabile pa je po zadnjih vojaških uspehih upornikov v precejšnjem razsulu.

Več tisoč ljudi se je v mestu Qatif na vzhodu Savdske Arabije zbralo na pogrebu dveh protestnikov, ki so ju v nedeljo ubile savdijske varnostne sile. Oba sta protestirala proti aretaciji uglednega in v tem delu države zelo vplivnega šiitskega klerika, Šejka Nimra al-Nimra, ki ga oblasti obtožujejo upora. Njegova aretacija je še povečala napetosti v delu pretežno sunitske države, kjer je skoncentrirana šiitska manjšina. Šejk  Nimr je bil glavni zagovornik šiitske populacije, med katero je izbruhnilo precejšnje nezadovoljstvo že med lanskoletno zadušitvijo vstaje šiitske večine proti vladajoči sunitski dinastiji v sosednjem Bahrajnu, pri čemer je pomembno vlogo odigrala tudi savdska vojska. Pogrebni sprevod, ki se je odvijal po glavni ulici v Qatifu, je minil razmeroma mirno, voditelji lokalne šiitske skupnosti so pred tem namreč pozvali tako prebivalstvo kot varnostne sile, naj se vzdržijo nasilnih dejanj.

Vzdolž čilske obale je v številnih mestih proti predlogu novega zakona o ribištvu protestiralo na stotine malih ribičev. Tudi v Čilu so se trdoživi ribiči spoprijeli s policijo. Tamkajšnji ribiči demonstrirajo že več mesecev, ker pravijo, da bo novi zakon dajal prednost predvsem večjim ribolovnim podjetjem. O zakonu se sicer v čilskem kongresu zaenkrat šele razpravlja in bi v primeru sprejetja začel veljati že z začetkom naslednjega leta. Med drugim zakon določa ribolovne koncesije in kvote, za katere obrtni ribiči pravijo, da bodo ogrozile njihovo preživetje. Predsednik Obrtne konfederacije ribičev Zoila Bustamante je mnenja, da jih bo vlada prisilila tekmovati z velikimi industrijskimi ribiškimi ladjami. Po predlogu zakona bodo namreč velikim družbam olajšali pridobitev 25-letne koncesije za plenjenje morja tudi okoli ribogojnic. Mali ribiči želijo vlado prepričati k oblikovanju območij z omejitvami ribolova, kjer bi namesto velikih ladij lahko lovili sami. Čilska vlada novi zakon zagovarja s stališčem, da bo kar najbolje uredil za Čile pomembno industrijsko panogo. Niso pa pozabili dodati vse bolj priljubljeno frazo, da bo s tem ribištvo postalo bolj trajnostno.

Nevladne in okoljevarstvene organizacije, ki nasprotujejo gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, v sodelovanju s svojimi pravnimi službami napovedujejo vložitev kolektivne tožbe proti vsem, ki so administrativno in politično odgovorni za pomanjkljivosti v aktih o terminalu. Predvsem naj bi tožba letela na deželno vlado Furlanije Julijske krajine, ki naj ne bi upoštevala številnih opozoril strokovnjakov glede škodljivih učinkov terminala na okolje. Mednarodna organizacija Alpe Adria Green, ki že dalj časa nasprotuje gradnji, je sporočila, da z napovedano tožbo želijo zaščititi vse prebivalce tržaške pokrajine.

Napovedano tožbo pa spremljajo tudi druge protestne manifestacije nasprotnikov gradnje terminala v organizaciji različnih nevladnih skupin. Ena od teh, z naslovom „Trst spi, plin se komaj premika“, je potekala v nedeljo, jutri pa je napovedana nova pred deželno palačo v Trstu. Deželni poslanci bodo namreč prav jutri ponovno odločali o dovoljenju za začetek gradnje plinskega terminala. O preteklih in napovedanih protestnih shodih nam je več povedala Sara Matijačič, glavna urednica spletnega portala Bora.la, ki je eden izmed organizatorjev in promotorjev manifestacij in kolektivne akcije zoper odgovorne:
 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Matej Šebenik in Luka Počivalšek.