OFF kompromisov in enakosti
Zbliževanje poteka tudi južneje. V Libiji sta rivalski vladi iz Tripolija in Tobruka dosegli nov dogovor. Gre za novo sestavo predsedniškega sveta, ki ga je kot organ vzpostavil dogovor o vladi narodne enotnosti pod pokroviteljstvom Združenih narodov iz leta 2016. Predsedniški svet, ki so ga do sedaj sestavljali predsednik, pet namestnikov in trije predsedniki vlade, naj bi po novem imel le predsednika, dva namestnika in enega premierja. Predlagana vlada narodne enotnosti sicer v Libiji nikoli ni zaživela. Najprej jo je kritizirala mednarodno priznana oblast iz Tripolija, v zadnjem času pa so jo bojkotirale oblasti iz Tobruka, ki so trdile, da ima organ preveč članov, kar onemogoča konsenz.
Iskanje konsenza pa najverjetneje ni predstavljalo izziva ruski vladi, ki je z dekretom premierja Dimitrija Medvedjeva uvedla finančne sankcije proti ukrajinski eliti. Gre za zamrznitev v Rusiji shranjenega premoženja približno 300 ukrajinskih politikov in visokih državnih uradnikov. Poleg tega je na seznamu sankcioniranih tudi slabih 70 gospodarskih subjektov v ukrajinski lasti. Med sankcioniranimi tako najdemo nekdanjo premierko Julijo Timošenko, sina ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in največjo ukrajinsko rudarsko družbo Ferrexpo. Gre za ruski odgovor na podobno potezo s strani ukrajinskih oblasti. Ostajamo pri sankcijah. Združene države Amerike bodo predvidoma 4. novembra uvedle sankcije proti Iranu. Vsaki državi, ki bo po ponovni uvedbi sankcij iz Irana uvažala nafto, bi ZDA onemogočile dostop do svojih finančnih storitev. No, skoraj vsaki. Po poročanju iranske Press-TV naj bi se za izjemo dogovorila Indija. Ta naj bi v dogovoru z ZDA uvoz iranske nafte zgolj omejila za tretjino. Indija je v letih 2017 in 2018 uvozila za 22 milijonov ton surove nafte.Delavci poljske državne letalske družbe LOT so včeraj prekinili stavko, ki je trajala vse od 18. oktobra. Povod za stavko so bile spremenjene pogodbe o zaposlitvi in odpustitev glavne sindikalistke, stevardese Monike Zelazik. Stavka je bila prekinjena zaradi dogovora z vodstvom družbe, ki predvideva ponovno zaposlitev sindikalistke in spremembo plačne politike v prihodnjih mesecih.
Etiopski predsednik vlade Abij Ahmed nadaljuje z reformatorskimi prizadevanji. Potem ko je prejšnji teden imenoval prvo žensko predsednico države in spolno uravnotežil vladni kabinet, je zdaj tudi na čelo vrhovnega sodišča postavil žensko. Predsednica vrhovnega sodišča je tako postala Meza Ašenafi, ki je dosihmal službovala kot svetovalka za ženske pravice v Združenih narodih. Ahmed s spolnim uravnoteženjem nadaljuje tudi splošno pacifistično misijo Etiopije, ki je konec julija zakopala bojno sekiro s sosednjo Eritrejo, prav tako pa je oktobra sklenila mirovni sporazum z uporniško skupino Nacionalna fronta Ogaden. V okviru prevratov vladnega kabineta je Ahmed ustanovil tudi novo Ministrstvo za mir, na čelo katerega je postavil, uganili ste, žensko.
Morda bi spolno uravnoteženje uprave koristilo multinacionalki Google. Zaposleni v tem podjetju danes protestno zapuščajo pisarne po celem svetu. Protestni odhodi z delovnih mest so se začeli v Tokiu, nadaljevali pa so se tudi v Singapurju, Zurichu in Londonu. Stavko je sprožila vest, da je Google stvarniku mobilnega operacijskega sistema Android, Andyju Rubinu, izplačal slabih 80 milijonov evrov odpravnine, pri tem pa so pod preprogo pometli obtožbe o njegovih spolnih prestopkih. Rubin je bil namreč domnevno z Googla odpuščen zaradi več očitkov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Prikaži Komentarje
Komentiraj