OFF KONCESIJ, RAZTOPLJENIH V JAVNEM DOBREM

Madžarski premier Viktor Orban je naznanil, da namerava vlada v letu 2017 uvesti enoten, 9 odstotni davek na dobiček za vsa podjetja. Madžarska bi tako postala država z najmanjšo obdavčitvijo dobička podjetij v Evropski uniji in na tem mestu zamenjala trenutno najugodnejše Irsko, Bolgarijo in Ciper. Trenutno veljavni madžarski davek predvideva 10-odstotno obdavčitev za mala podjetja do 1,6 milijona evrov prihodka letno, ki so na Madžarskem v večini, in 19-odstotno obdavčitev za ostala podjetja. Predlagana enotna obdavčitev je predvsem v korist podjetjem z več kot 1,6 milijonov evrov letnega dohodka, ki želijo obveznosti plačevati v davčno najbolj prilagodljivi članici EU. Madžarska vlada namerava obenem tudi povečati minimalno plačo in je Evropski komisiji že predlagala zmanjšanje obdavčitve digitalnih storitev.

Članice Evropske unije so potrdile ukinitev viz za ukrajinske državljane za potovanja po šengenskem območju, krajša od devetdeset dni. Odprava viz je del partnerskega dogovora iz leta 2014 med Ukrajino in Evropske unijo. V njem je Evropska unija v zameno za tesnejše politične in ekonomske vezi z Ukrajino zahtevala reforme, namenjene večji demokratičnosti države. Ključen pogoj so bile predvsem reforme, ki bi urejale močno zakoreninjeno korupcijo. Marca je v ta namen ukrajinski parlament sprejel zakon, ki določa objavo financ državnih uradnikov in njihovih družin na spletu. Kljub temu protikorupcijski organi v državi ostajajo podhranjeni, na predsednika Petra Porošenka pa letijo obtožbe o namernem zaviranju protikorupcijskih ukrepov.

Evropska unija si je pridržala pravico do začasne ukinitve brezviznega dovoljenja v primeru izrednih razmer, na primer hitrega povečanja števila migrantov, ukrajinskih ali drugih. Antimigrantska čustva so bila gonilna sila tudi na aprilskem referendumu, na katerem so Nizozemci s 60 odstotki zavrnili dogovor o potovanju brez viz za Ukrajino. Njihova odločitev zaradi nizke udeležbe za Evropsko unijo ni zakonsko obvezujoča.

Selimo se čez Atlantik. Triletna preiskava ameriških zveznih oblasti je razkrila nezakonitost programa Sinovi in hčere banke JP Morgan Chase. Ta je na Kitajskem zaposloval otroke vplivnih uradnikov, še posebej vodij državnih podjetij, ki so iskala bančne storitve. Banka JP Morgan Chase je sprejela poravnavo v višini 264 milijonov dolarjev. Banka je prva v vrsti izmed ameriških bank, ki so jo uspešno preganjali na podlagi zakona o podkupovanju v tujini.

Koruptivnost bivšega filipinskega diktatorja Ferdinanda Markosa pa ne moti filipinske vlade. Nekdanji predsednik je bil z vojaškimi častmi pokopan na pokopališču herojev v Manili, kamor je bil prepeljan iz družinskega mavzoleja. Pokop je bil načrtovan naskrivaj, 30 let po množičnih demonstracijah, ki so povzročile njegov izgon iz države. Prejšnji teden je vrhovno sodišče po predlogu trenutnega predsednika Rodriga Duterteja odločilo, da je njegov pokop legalen. To je sprožilo proteste v Manili in drugod po državi. V svoji 20-letni vladavini je bivši diktator obtožen številnih kršitev človekovih pravic, državo pa je okradel za več milijard dolarjev, za kar je bil tudi večkrat obtožen s strani ameriške vlade.

Mavricij ugovarja enostranskim odločitvam Velike Britanije glede upravljanja otočja Chagos v Indijskem oceanu, ki je predmet ozemeljskega spora med državama. Odzivu Mavricija je botrovala sredina objava britanskega Ministrstva za zunanje zadeve in Commonwealth, da prisilno izseljenim prebivalcem Chagosa ne dovoli ponovne naselitve na otočju. Britanska vlada je leta 1971 izselila približno 2000 takratnih prebivalcev otočja, ki ga je dala v najem ZDA za vojaške namene. Vlada kot razlog zavrnitve navaja domnevno velike stroške ponovne poselitve, nevzdržnost civilne ekonomije na otoku, predvsem pa ugovore Pentagona. Vojaška baza na Chagosu je namreč strateško pomembna lokacija za vojaške operacije na Bližnjem vzhodu in je za medije zaprta že 30 let.

Ameriški vojaški bazi na največjem otoku Diego Garcia najemna pogodba poteče konec leta, britanska vlada pa jo namerava ponovno podaljšati za trideset let. Mavricij je pri generalni skupščini Združenih narodov že julija letos vložil prošnjo za presojo legalnosti vključitve otočja v Britanski teritorij Indijskega oceana leta 1965.

Nekaj tisoč kilometrov zahodneje je v Demokratični republiki Kongo predsednik Joseph Kabila za premierja izbral vodjo majhne opozicijske skupine Samy Badibango. Odločitev je del dogovora o deljenju moči med predsednikom in opozicijskimi skupinami, ki so v septembru na nasilnih protestih zahtevale predsednikov odstop. A imenovanje novega premierja verjetno ne bo pomirilo strasti, saj večina opozicije dogovoru nasprotuje. Predsednik Kabila, ki ne more več kandidirati za svoj tretji mandat, je namreč datum predsedniških volitev sprva prestavil z letošnjega decembra na april 2018, kar naj bi omogočilo boljše priprave za pravičnejše volitve.

Slovenija

Državni zbor je potrdil vpis pravice do pitne vode v ustavo. Na novo vneseni člen določa, da ima vsak pravico do pitne vode ter da so vodni viri javno dobro v upravljanju države. Poleg tega vodni viri služijo prednostni in trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Zadnji odstavek določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Oskrba prebivalstva s pitno vodo tako ne more biti tržna dejavnost. Izvaja se lahko le neposredno, brez koncesij in preko javnih podjetij. Stevo Ščavničar, državni svetnik, ki je že pred tremi leti predlagal zapis pravice do pitne vode v ustavo, predstavi svoje stališče.

IZJAVA 

Kritičen odnos do predloga so vzpostavili le v strankah SDS in NSi. Trdijo, da je voda že primerno zaščitena in ima predlog le piarovski efekt. Hkrati pa opozarjajo, da bo sprememba ogrozila vaške vodovode, ki jih ne upravljajo občine ali država. Pojasni Jožef Horvat, podpredsednik NSi.

IZJAVA 

Stevo Ščavničar se z zadržki NSi ne strinja.

IZJAVA 

Na isti seji so poslanci ratificirali tudi pariški podnebni sporazum. Ta določa dolgoročni cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži pod dvema stopinjama Celzija. Sporazum bo pričel veljati leta 2020.

 OFF so pripravile vajenke Rina, Gea, Neja in Ana.