Off konference o samoorganiziranju beguncev

Afriška unija naj bi po besedah predsednika Južnoafriške republike in vodje delegacije afriških voditeljev v Burundi odposlala nadzorovalno skupino 200ih vojakov in humanitarnih aktivistov. Spomnimo, da so se konflikti v dotični državi sprožili, ko je predsednik Pierre Nkurunziza aprila lani najavil že tretje, tudi uspešno, kandidiranje za mesto predsednika, ki je ustavno omejeno le na dva mandata. Posredovanju s strani Afriške unije je Nkurunziza do sedaj sicer močno nasprotoval.

Protibegunski in probegunski protesti v Ljubljani minuli vikend v Evropi so potekali vzporedno z drugimi v Evropi. Približno tri tisoč glava množica je namreč v Bruslju opozarjala na potrebo po sprejetju in zagotovitvi varnega prehoda beguncev. Prav tako pa se je v Hamburgu v Nemčiji sestalo več kot tisoč beguncev in aktivistov z namenom organiziranega soočenja z resentimentom in ostalimi problemi, ki begunce pestijo tako znotraj države, v katero jim uspe biti sprejet, kot izven nje. Več o dogajanju nam pove udeleženec Abimbula iz organizacije Lampedusa v Hamburgu:

Izjava

Da tovrstno organiziranje postaja vse bolj pertinentno, so nakazali tudi begunci na grško-makedonski meji s protesti, ki so se začeli, ko je skupina beguncev podrla ograjo, varovano s strani makedonskih varnostnih sil. Makedonska policija se je na to odzvala s solzivcem in šok granatami. Prav tako so že včeraj v grškem kraju Idomeni ob makedonski meji zaradi zaprtja meje s strani makedonskih oblasti zasedli želežniške tire.

Spomnimo, da je makedonska vlada pred tednom dni prepovedala vstop Afganistancem ter poostreno pričela preverjati dokumente Sircev in Iračanov, kasneje pa tudi popolnoma zaprla meje. V soboto je te po 36 urnem zaprtju ponovno odprla, vendar jih je kaj kmalu zopet zaprla. Trenutno je ob makedonski meji obtičalo približno 7000 beguncev, število pa se bo zaradi vse večjega omejevanja števila skozi državo prečkajočih beguncev s strani Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Srbije najverjetneje povečevalo. Medtem pa na Grčijo, katere državne zmogljivosti so varčevalni ukrepi evropskih institucij oklestili, letijo kritike glede soočanja s prihodom beguncev. Avstrijski kancler Werner Faymann je namreč pred dnevi izjavil, citiramo: “Ne morem več razumeti grške politike. Ni mogoče, da se Grčija obnaša kot potovalna agencija, ki pošilja begunce nekam drugam”.

Indicev, da je žičnata ograja tudi neučinkovito sredstvo pri uresničevanju zgolj varnostne politike pri soočenju s prihodom beguncev, pa ne vidi madžarski premier Viktor Orban. Ta je včeraj najavil, da bo z žičnato ograjo dodatno ogradil še madžarsko romunsko mejo.

Švicarski volilci so na včerajšnjem referendumu z 59imi odstotki proti zavrnili predlog zakona Švicarske ljudske stranke, ki bi avtomatično deportiral tujce iz države, če bi ti storili kaznivo dejanje. Predlog je vključeval tudi 400.000 pripadnikov druge generacije tujcev, tako imenovanih secondosov, in se je nanašal tudi na majhne prekrške, kot je prehitra vožnja. Udeležba je bila sicer 62 odstotna, največja v zadnjih desetletjih.

Na Irskem še vedno poteka štetje glasov s petkovih splošnih volitev, rezultati pa nakazujejo na poraz vladajoče koalicije Fine Gael ter Laburistov, s čimer so volilci kaznovali varčevalne ukrepe vlade Edne Kennyja. Da bi se Irci izognili ponovnim volitvam, bosta morali koalirati največji stranki, Fina Gael in Fianna Fail, ki pa ju ločijo zgodovinski nesporazumi. Pojasnjuje Aogh Quinleven iz Corške univerze.

Izjava

Več o spremembah v irskem političnem prostoru v OFFsajdu ob 17ih.

Da tudi slovenska vlada uvaja neprimerne zakone pri obravnavi beguncev, pa je na tiskovni konferenci opozorila skupina nevladnih organizacij, med katerimi sta tudi Mirovni Inštitut in Amnesty International. Ti so pred jutrajšno obravnavo zopet pozvali poslance k zavrnitvi 51. člena predloga Zakona o mednarodni zaščiti, ki določa zavrnitev prošnje, če je prosilec v Slovenijo vstopil iz države Evropske unije. Več o spornenm členu pojasni Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija:

Izjava

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je odgovorilo na vprašanja o problematičnosti medcelinskega sporazuma CETA, ki jih je zastavila Koalicija proti tajnim sporazumom. V njem opozarjajo tudi na pozitivne učinke sporazuma na slovensko gospodarstvo ter poudarjajo, da bodo ti večinoma prikapljali posredno, saj naj bi pozitivno učinkovali predvsem na gospodarstvo EU. Hkrati so poudarili tudi omejenost Slovenije na vplivanje na samo vsebino sporazuma. Odgovor na vladni odgovor poda Andrej Gnezda iz Koalicije proti tajnim sporazumom.

Izjava

Sogovorca smo vprašali tudi za mnenje o “kar je dobro za EU, je dobro za Slovenijo” argumentaciji ministrstva.

Izjava