OFF korenčka in palice

Vrhovno sodišče Velike Britanije je z osmimi glasovi za in tremi proti zavrnilo pritožbo vlade na novembrsko odločitev višjega sodišča, ki vladi nalaga, da mora pred začetkom procesa izstopa iz Evropske unije za to pridobiti odobritev parlamenta. Tiskovni predstavnik premierke Therese May je po razglasitvi sodbe izrazil zavezanost vlade k obljubi o sprožitvi 50. člena Lizbonske pogodbe do konca marca, kot je bilo obljubljeno. Za vsaj eno dobro novico za vlado pa je isto sodišče poskrbelo z odločitvijo, da se pred sprožitvijo zdaj že famoznega člena Theresi May ne bo treba posvetovati s parlamenti Walesa, Severne Irske in Škotske.

Novi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal ukaz o umiku ZDA iz Transpacifiškega partnerstva. Gre za prostotrgovinski sporazum, ki so ga podpisale Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Peru, Singapur, Vietnam, ZDA in Japonska, do sedaj ga je ratificirala le slednja. Po odstopu ZDA od sporazuma, ki bi zajemal 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, je avstralski minister za trgovino, turizem in investicije Steven Ciobo že izrazil pripravljenost po vzpostavitvi novega partnerstva, ki bi izpraznjeno mesto ponudil Kitajski in oziroma ali Indoneziji.

Bolj omejene moči kot Trump ima romunski predsednik Klaus Iohannis, ki je po množičnih protestih v Bukarešti pozval k referendumu o vladnemu predlogu pomilostitve zapornikov, a za organizacijo le-tega pooblastil nima. Več o tem v OFFsajdu ob 17-ih.

V Burundiju pa se je medtem proces množičnih oprostitev že začel. Po načrtu Pierra Nkurunzinze bo na prostost spuščenih četrtina oziroma 2.500 od dobrih 10.000 zapornikov. Pri nevladni organizaciji “Združenje za zaščito človekovih pravic in zaprtih oseb” opozarjajo na možnost, da s tem vladajoči le delajo prostor za nove zapornike in hkrati pozivajo k izpustu vseh 4.000 političnih zapornikov, ki naj bi bili zaprti od izbruha protestov in nasilja aprila 2015, ko je Nkurunzinza najavil kandidaturo za tretji mandat na čelu Burundija.

Sudanska vlada je v katarski prestolnici Doha podpisala mirovni sporazum s Sudanskim osvobodilnim gibanjem - Druga revolucija, krajše SLM-SR. Ta je svoj podpis pristavila k dvema ostalima uporniškima gibanjima na tako imenovanem Dokumentu za mir v Darfurju. SLM-SR se je sicer pred desetletjem odcepil od še vedno aktivnega Sudanskega osvobodilnega gibanja in v nigerijski Abuji podpisal mirovni sporazum s sudansko vlado, a se tri leta kasneje vrnil oboroženemu boju, ko slednja ni upoštevala dogovorov.

Do premikov je prišlo tudi na sirski mirovni konferenci v kazahstanski prestolnici Astana. Iran in Rusija, ki podpirata predsednika Bašarja al-Asada, ter Turčija, ki podpira upornike, so v skupni izjavi navedli, da v Siriji ne more biti vojaške rešitve konflikta, in se zavezali k trilateralnemu mehanizmu, ki bo nadzoroval in zagotavljal spoštovanje premirja med sprtimi stranmi. V premirje, kot je že navada, nista vključeni Islamska država in Đabat Fateh al-Šam, bolje poznana pod bivšim imenom Fronta al-Nusra.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se medtem mudi po afriški celini. Na obisku Tanzanije je tamkajšnjega kolega Johna Magufulija pozval, naj ukrepa proti šolam, povezanim z gibanjem Fethullaha Gullena, ki ga turške oblasti med drugim obtožujejo organizacije poskusa državnega udara julija lani. Za zvestobo je Erdogan pripravljen Tanzaniji ponuditi močnejše gospodarsko sodelovanje na področjih kmetijstva, turizma in gradbeništva, vključno s posojilom za gradnjo železniškega omrežja, ki bi pristanišče Dar es Salaam bolje povezalo s sosednjimi državami v zaledju.

Če Turčija Tanzaniji ponuja korenček, pa s palico grozi Makedoniji. Z enajstim februarjem bo tako razveljavljen sporazum med državama o medsebojnem priznavanju diplom, podpisan leta 1998. Razlog kakopak tiči v tem, da Makedonija ni sledila taktirki Erdogana, ki je vse z Gulenom domnevno povezane institucije prepovedal s predsedniškim dekretom po omenjenem poskusu državnega udara.

V Sarajevu so zaposleni na državni Bosansko-hercegovski radioteleviziji, krajše BHRT, izvedli opozorilni protest, kjer so poudarili, da jim že dvajset mesecev niso bili plačani prispevki, zadnje čase pa naj bi bile vse bolj vprašljive tudi plače. Predstavniki Samostojnega sindikata delavcev BHRT so dali parlamentu 60-dnevni rok, v katerem naj sprejmejo nujno potrebne zakonske spremembe za stabilno financiranje javnega medija iz RTV dajatev. Pojasnjuje Borka Rudić iz zdrženja novinarjev Bosne in Hercegovine.

Izjava