Off križarskega pohoda

Turški parlament je odobril posredovanje vojske proti pripadnikom Islamske države, četudi je bil predsednik Erdogan glede vojaškega udejstvovanja do sedaj zadržan zaradi možnih povračilnih ukrepov. Sedanja odločitev parlamenta je le odobritev mandata, zatorej se direktne vključitve turških sil ne sme pričakovati takoj. Skupaj z odobritvijo mandata je turška oblast prav tako popustila ameriškim pritiskom, saj bodo odprli turško ozemlje za izvajanje ameriških napadov na IS, natančneje bazo Incirlik na jugu Turčije.

Najnovejši križarski koaliciji voljnih se je po pričakovanjih z glasovanjem v zveznem parlamentu pridružila tudi Avstralija, ki je že pred dvema tednoma v Združene arabske emirate poslala vojaška letala. Obenem so v Irak poslali specialne enote, ki bodo izobraževale iraške sile. V luči takoimenovanih skorajšnjih terorističnih napadov v Avstraliji, se prav tako odvija boj na področju svobode govora. Sprejema se namreč nov protiteroristični zakon, ki v maniri ameriškega patriotskega odloka, sprejetega po 11. septembru, znižuje juristične standarde za vohunjenje in pregon morebitnih teroristov.

V Donetsku je bil med artiljerijskim obstreljevanjem s strani kijevskih oblasti ubit pripadnik švicarskega Rdečega križa, kakor tudi več civilistov. Incident bodo preiskovali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Kljub vedno novim napadom se uradno še vedno govori o premirju med sprtima stranema. Prav tako naj bi kijevski oblastniki na vzhod poslali izvedence, ki bodo preiskali obtožbe o masovnih grobiščih, kjer naj bi glede na trditve upornikov, nacionalna garda pod vodstvom Desnega sektorja izvajala etnično čiščenje v predelih, zavzetih od ukrajinske vojske.

Urugvajska oblast je sprejela zakon, ki multinacionalkam in tujim podjetjem v državni lasti prepoveduje kupovanje kmetijskih površine v Urugvaju. S tem želi Urugvaj omejiti izkoriščanje svojega ozemlja, saj pridelovanje hrane predstavlja obsežen del državnega proračuna. Natančneje deset odstotkov, prav tako pa izvoz hrane Urugvaju doprinese največji delež tujih valut.

Ameriški general John F. Campbell, zadolžen za vodstvo zavezniških sil v Afganistanu, je izpovedal visoko hvalo sovjetskemu helikopterju Mil Mi-17, narejenemu v 70. letih. Zavezniške sile, oziroma takoimenovano afganistansko vodstvo, so od Rusije kupile že 84 dotičnih helikopterjev, po besedah ameriškega generala pa so njihove sposobnosti glede na težavne razmere neverjetne. Seveda so glede na trenutne odnose med starima blokovskima sovražnikoma, generalove besede naletele na neodobravanje nekaterih članov ameriškega kongresa. Po njihovem mnenju naj čezlužniški davki ne sponzorirajo ruske vojaške industrije.

Ameriška zvezna sodnica Gladys Kessler je zavrnila vladno pobudo, ki je poskušala izključiti dostop javnosti pri prvem parlamentarnem zaslišanju o prisilnem hranjenju v Guantanamu. Po njenem mnenju je bila vladna pobuda neutemeljena. Čezlužniška administracija se je pri poskusu izrinjenja javnosti, kot smo že navajeni, sklicevala na nacionalno varnost.

Vodstvo varnostnega podjetja Sintal s pomočjo odvetniške pisarne Zidar Klemenčič uspešno vrši medijsko cenzuro glede poročanja o problematiki, vezani na Sintal in tam nekdaj zaposlene. Pod takoimenovano juristično pobudo je Svet24 s spleta umaknil dva članka avtorja Luke Tetičkoviča, v katerih je obravnaval dotično problematiko. Spomnimo, na Okrožnem sodišču v Kopru poteka obravnava, v kateri zasebna tožnika Sintal d. d. in njegov lastnik ter predsednik uprave Robert Pistotnik tožita dva nekdanja zaposlena, zakonca Violeto in Damirja Zukića, ter, ker jima je priskočil na pomoč, tudi bratranca slednjega, Mileta. Bremenijo jih žaljivih obdolžitev in razžalitev dobrega imena in časti, torej Roberta Pistotnika in Koncerna Sintal.

Po avgustovski odločitvi sodišča, da dovoljenje za rabo petrol-koksa Lafargeu ne bi smelo biti nikoli izdano, se v Eko Krogu sprašujejo, kaj je za zaščito okolja in zdravja v postopku storila Občina Trbovlje. Po pregledu občinskih dokumentov, izdanih glede opredelitve do sežiga odpadkov, se izkaže, da je občina svojo vlogo stranske udeleženke vseskozi igrala izjemno vestno. Na več tisoč strani dolge pravne dokumente je svoje pomisleke večkrat uspela strniti v enostranske dopise. Več o trenutni situaciji in delovanju občinske uprave pod mandatom trenutnega župana Vilija Trevena nam je povedal predsednik društva Eko Krog, Uroš Macerl. O občinskem pogledu na problematiko smo poskušali kontaktirati tudi predstavnike občine, vendar nismo dobili sogovornika. V oddaji smo prav tako prisluhnili kulturnemu momentu bivšega župana Trbovelj, Bogdana Baroviča.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.