OFF Krizne uprave Detroita

Evropsko sodišče je razsodilo, da je španska zakonodaja, ki ureja deložacije in odplačevanje hipotek, v nasprotju z evropsko zakonodajo. Španski sodniki namreč nimajo možnosti presojanja samih pogojev posojila, prav tako pa ne morejo zamrzniti postopka deložacije, čeprav je hipotekarna pogodba predmet sodnega postopka. Odkar se je v Španiji z začetkom gospodarske krize pred petimi leti sesul tudi nepremičninski trg, je brez domov ostalo 350.000 družin, med deložacijami in po njih pa je prihajalo tudi do samomorov. Kljub mnogim opozorilom aktivističnih skupin, da so španski zakoni, ki urejajo deložacije, nehumani, se je španska vlada odzvala šele na razsodbo Evropskega sodišča in obljubila spremembo spornih zakonov.

Srečanje evropskih voditeljev držav v Bruslju je potekalo ob množičnih protestih. Evropski svet je namreč odločal o novih ukrepih za rast in zmanjševanje brezposelnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da je beseda tekla predvsem o prihodnosti varčevalnih ukrepov. Pred stavbo, v kateri je potekalo srečanje, se je tako zbralo 10.000 protestnikov, ki so zahtevali konec varčevalnih ukrepov, saj so prav ti tisti, ki povzročajo brezposelnost in vse večje socialne stiske Evropejcev.

Z ogromnimi finančnimi težavami se sooča tudi ameriško mesto Detroit. Zaradi propada avtomobilske industrije, korupcije in slabega upravljanja dolg Detroita znaša že 14 milijard dolarjev, vsako leto pa mesto ob letnem proračunu v višini treh milijard dolarjev pridela še dodatnih 300 milijonov dolarjev izgube. Kriza zahteva drastične ukrepe, zato je guverner zvezne države Michigan Rick Snyder imenoval Kevyna Orra na mesto kriznega menedžerja, ki naj bi mesto zopet postavil na pota prosperitete. Orr, ki je že sodeloval pri sanaciji avtomobilskega velikana Chrysler, bo imel neverjetna pooblastila. Njegova beseda bo namreč veljala več od besede kateregakoli izvoljenega uradnika, na novo bo lahko napisal delovne pogodbe, privatiziral storitve in prodajal mestno premoženje. Orr že zanesenjaško napoveduje največji preobrat v zgodovini Združenih držav Amerike, ki ga Detroit vsekakor potrebuje, saj več kot tretjina meščanov živi v revščini, petina pa je brezposelnih.

Pred romunskim parlamentom se je zbralo 1000 protestnikov, mnogi med njimi so bili pravoslavni duhovniki, ki nasprotujejo uvedbi elektronskih zdravstvenih kartic. Govorci so izrazili skrb, da je elektronska kartica grožnja svobodi, saj je na njej zbranih preveč podatkov o posamezniku, ki ga država na tak način lažje nadzoruje. So pa protestniki izražali tudi drugačne pomisleke. Beseda 'Card' prebrana nazaj namreč v romunskem jeziku pomeni hudič, kar naj bi bila izpolnitev biblične prerokbe. Romunska vlada sicer svoje državljane miri, da kartica vsebuje le ime, številko zdravstvenega zavarovanja in osnovne informacije o zdravstvenem stanju, kakršnekoli dodatne podatke pa bodo na kartico naložili le ob soglasju uporabnika.

Potem ko je od parlamentarnih volitev minilo že pet tednov, je izraelskemu trenutnemu in bodočemu premierju Benjaminu Netanjahuju le uspelo sestaviti koalicijo. Njegova stranka Likud, ki se je že pred volitvami združila s stranko Yisrael Beitenu, bo tako v naslednjem mandatu na čelu Izraela sodelovala s sredinsko stranko Yesh Atid in skrajno desničarsko Jewish Home. Da je oblikovanje koalicije trajalo toliko časa, je kriv predvsem dogovor med Likudom in Yisrael Beitenu, ki sta že pred volitvami spisala zakon, ki predvideva vpoklic v vojsko tudi za ortodoksne Jude, ki so bili do sedaj vojaškega služenja opravičeni. S tem je Netanjahu izgubil podporo ortodoksnih strank, s katerimi bi bilo oblikovanje koalicije precej lažje.

Mandatarka Alenka Bratušek je razkrila listo ministrskih kandidatov. Mesti, ki sta zbujali največ zanimanja, to sta finančno in gospodarsko ministrstvo, sta zasedla bančnik Uroš Čufer in poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik. Pozitivna Slovenija je sicer na seznam kandidatov prispevala še poslanca Romana Jakića, ki bi prevzel obrambo, s kulturo bi se ukvarjal Uroš Grilc z Mestne občine Ljubljana, za Slovence po svetu pa bo skrbela poslanka Tina Komel. Za ministre za delo, izobraževanje in kmetijstvo bodo predlagani kandidati Socialnih demokratov, zunanje in zdravstveno ministrstvo bo pripadlo DeSUS-u, Državljanska lista pa je prispevala kandidate za notranje in pravosodno ministrstvo ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

V okviru drugega dneva festivala Tresk bo v Klubu K4, ki mu grozi zaprtje ali komercializacija, danes ob 16. uri potekala okrogla miza, kjer bodo udeleženci, ki so tako ali drugače povezani s tem legendarnim klubom, govorili o njegovem pomenu, aktualnih zdrahah in prihodnosti. Ob 17. uri je pred klubom napovedan protest, poimenovan 1. klubska vstaja, na katerem bodo udeleženci pokazali svoje nestrinjanje z načrti, ki jih ima za Klub K4 trenutno vodstvo. O razlogih za podpis peticije in udeležbo na klubski vstaji govori Uroš Veber, nekdanji programski sodelavec 4ke.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Pred policijsko postajo Moste se je opoldan zbralo manjše število protestnikov, ki so tja dostavili pritožbo nad ravnanjem policije na 4. vseslovenski vstaji minulo soboto. Naj spomnimo, da je policija zaradi suma nošnje orožja relativno nasilno aretirala mirnega protestnika, ki je na vstajo ob 300. obletnici tolminskega punta simbolno prinesel kmečke vile. Kasneje je priprla še nekaj protestnikov, ki so protestirali proti aretaciji. Več je povedal aktivist Božo Pogačar.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.