OFF libijskega poskusa konsolidacije

Mandatar za sestavo nove tranzicijske vlade v Libiji Abdul Hamid al-Dabaib je v parlament vložil seznam imen ministrov, ki bodo, če jih poslanci potrdijo, sestavljali njegov ministrski kabinet. Čeprav seznam ni javen, njegova vložitev predstavlja pomemben korak - ali poskus - k stabilizaciji države, ki se je po odstavitvi dolgoletnega predsednika Moamerja Gadafija leta 2011 znašla sredi krvave državljanske vojne. Al-Dabaib, poslovnež, ki je koval dobičke v času gradbenega buma še v Gadafijevem režimu, je bil za mandatarja izbran v začetku prejšnjega meseca na libijskem forumu za politični dialog, zadnji mediatorski kampanji pod vodstvom Organizacije združenih narodov, ki se je novembra začela v Tuniziji. Z oblikovanjem nove vlade se, če bodo forumske zaveze vzdržale, v Libiji obeta konsolidacija oblasti: Al-Dabaibova vlada bo namreč nasledila mednarodno priznano vlado Fajeza al Saradža, prevzela pa bo tudi oblast na vzhodu države, kjer je delovala vzporedna vlada, zvesta uporniškemu generalu Khalifi Haftarju.

Glasovanje o ministrih bo v obalnem mestu Sirta, ki geografsko leži približno na polovici med obema oblastnima taboroma, predvidoma potekalo v ponedeljek, skrajni rok za oblikovanje kabineta v skladu z načrtom Združenih narodov pa je 19. marec, torej čez natanko dva tedna. Osrednja naloga al-Dabaibove vlade, ki si želi nadeti ime narodne enotnosti, bo priprava države na splošne volitve 24. decembra.

Visoka sekretarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je na etiopsko vlado naslovila prošnjo, da preiskovalcem OZN dovoli dostop do regije Tigraj, kjer - sicer v mnogo manjšem obsegu kot lanskega novembra - še naprej potekajo spopadi med državno vojsko in vojaškimi strukturami Tigrajske ljudske osvobodilne fronte, poznane pod kratico TPFL. Bachelet je dejala, da njihove preliminarne analize podatkov kažejo na resno kršenje mednarodnega prava, pa tudi možne vojne zločine in zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili akterji, udeleženi v konfliktu. Poleg lokalnih oboroženih skupin in milic je Bachelet navedla TPLF, etiopsko in eritrejsko državno vojsko in vojake iz regije Amhara. Pripadniki vseh teh struktur naj bi bili odgovorni za množične uboje in izvensodne poboje ter posilstva, o katerih so poročali pri Amnesty International in drugih človekoljubnih organizacijah. V TPLF in etiopski vladi se na obtožbe še niso odzvali, je pa ob tem vredno omeniti, da so v kabinetu etiopskega premierja Abija Ahmeda, nobelovega nagrajenca iz leta 2019, pred dvema dnevoma v odgovor na obtožbe o kršitvi človekovih pravic v Tigraju sporočili, da “noben posameznik ali organizacija, državna ali mednarodna, nista nad zakoni dežele”, torej etiopske države.

Stališču, da se mora eritrejska vojska nemudoma umakniti iz Etiopije, se je medtem pridružil tudi generalni sekretar Antonio Guterres, s čimer je OZN prvič javno opozoril na vmešavanje sosednje države, ki na jugu meji na Tigraj. Čeprav sta obe državi, ki sta bili nekdaj del skupne federacije, zanikali prisotnost eritrejskih sil na etiopskem ozemlju, so dokazi o sosedskem vmešavanju - ali bolje sodelovanju - sedaj postali tako evidentni, da jih niso mogli spregledati niti pri Združenih narodih. Kljub temu ukrepanja, vsaj v obliki vzpostavitve nujnega humanitarnega dostopa, ki bi omilil strahovito lakoto v Tigraju, za zdaj ne bo, saj pri Varnostnem svetu države članice niso prišle do skupnega dogovora.

Začelo se je redno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Tri tisoč komunistični partiji zvestih delegatov formalno najvišjega organa v državi bo v tednu dni, kolikor traja kongres, potrjevalo 14. petletni načrt gospodarskega razvoja, med cilji katerega so tehnološka samozadostnost, povečanje domače porabe in zmanjšanje odvisnosti od uvoza izdelkov. V sklopu gospodarskega dela kongresa je premier Li Kečjang predstavil tudi napoved gospodarske rasti, ki je lani zaradi negotovosti, povezane z novim koronavirusom, izjemoma niso objavili. V letošnjem letu na Kitajskem pričakujejo šestodstotno gospodarsko rast.

Na tedenskem dnevnem redu bo tudi vprašanje Hongkonga, ki se mu obeta reforma volilnega sistema, ki, tako se glasi uradna dikcija, potrebuje izboljšave, ki bi zagotovile, da bi Hongkong upravljali “domoljubi”. Pričakovati je tako še naprejšnjo krčenje hongkonške avtonomije na zasedanjih kongresa - že lani so delegati podprli zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki je kriminaliziral spodkopavanje oblasti v Pekingu.

Madžarski premier Viktor Orban je po izstopu Fidesza iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, poznane pod kratico EPP, pozval k oblikovanju novega zavezništva desnih strank v Evropi. EPP je označil za "privesek evropske levice", nova evropska desnica pa bi zato zavzela izpraznjen prostor, ki bo postal, citiramo: "dom vseh evropskih državljanov, ki si ne želijo migrantov, multikulturalizma, ki niso zasvojeni z LGBT manijo, ki varujejo krščanske vrednote, spoštujejo nacionalno suverenost". Konec citata. Fidesz je sicer še vedno članica EPP, vendar je njen status od marca 2019 zamrznjen, sedaj pa je pričakovati, da bo izključena iz te “evropske družine”. Zaenkrat še ni jasno, s kom točno bi se Orban povezoval, v Evropskem parlamentu pa kot skrajno desne skupine trenutno že delujejo Evropski konservativci ter Identiteta in demokracija.

Če smo včeraj poročali o odločitvi Termoelektrarne Šoštanj, da ne bo izvajala sosežiga odpadkov, je dim iz šoštanjskih raufnikov tudi danes prinesel vest v eter Radia Študent. Velenjski župan Peter Dermol se je s pismom obrnil na predsednika vlade Janeza Janšo in izrazil skrb, da bi prehitro zaprtje premogovne enote TEŠ in s tem Premogovnika Velenje povzročilo veliko negativnih posledic. Med drugim bi po Dermolovem mnenju lahko prišlo do skrhanega zaupanja dela lokalne skupnosti do pravičnega prehoda iz premogovne regije. Namesto zapiranja čez 12 let, k čemur se nagiba vlada, v velenjski občini predlagajo prenehanje odkopa premoga leta 2042 z možnostjo petletnega prehodnega obdobja. Kot še piše Dermol, bi bilo koriščenje premoga prav opustiti šele v trenutku, ko se njegova proizvodnja ustrezno nadomesti in ko bo skupna cena nadomestne energije ugodnejša od tiste, ki jo zagotavlja TEŠ. Dermol je sicer nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj. Leta 2014 ga je vodstvo Holdinga slovenske elektrarne iz te funkcije odpoklicalo iz razloga nesposobnosti. Krivdni razrešitvi je nato sledila še odpoved pogodbe o zaposlitvi. V politiki je Dermol sprva deloval kot podžupan, po smrti Bojana Kontiča avgusta lani pa je prevzel še županske naloge. Na funkcijo je bil kot kandidat Socialnih demokratov izvoljen oktobra.

*Na fotografiji: seznam libijskih predsednikov vlad med leti 1951 (razglasitev neodvisnosti) in 1969 (revolucija al Fatah)