OFF LOVA NA AKTIVISTE

... v ZDA pred zasedanjem Nata aretacije domnevnih levičarskih teroristov ...

... Iran in Mednarodna agencija za jedrsko energijo dogovorjena za pregled jedrskih naprav ...

... napad na začasnega malijskega predsednika ...

... v Španiji stavka javnega šolstva ...

... računsko sodišče o nepravilnostih poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ...

Pred napovedanimi proti Natovimi protesti, ki so potekali v Chicagu v nedeljo in ponedeljek, so ameriški policisti v treh ločenih operacijah aretirali vsaj 11 ljudi, ki naj bi pripravljali ali aktivno podpirali teroristično zaroto ob srečanju Nata. Polovica od prijetih je bila včeraj, ko so se demonstracije končale, brez vsake obtožnice in skoraj brez razlage, zakaj so bili aretirani, že izpuščenih. Informacije o ostalih naj bi priskrbela dva policista pod krinko, ki naj bi se infiltrirala med čikaške aktiviste. Trije med njimi naj bi bili obtoženi terorizma ali pomoči pri načrtovanju, vendar zaenkrat še ni popolnih informacij o obtožnici. Glede na izjave enega od izpuščenih, ki je povedal, da so ga, v narekovajih rečeno, imenovali komunist, gre ponovno za lov na politično progresivne posameznike.

Preglejmo še malo kršitve človekovih pravic po svetu. Izraelska organizacija za človekove pravice B'tselem je izdala video posnetek nedeljskih protestov v Zahodnem Bregu, v katerem so izraelski naseljenci streljali na palestinske protestnike, ki so jih v odgovor obmetavali s kamenjem. To ni prvi zabeležen incident, v katerem naj bi po poročanju udeležencev protestov izraelski naseljenci uporabljali nezakonita in smrtonosna sredstva proti neoboroženim protestnikom. Organizacija B'tselem že od leta 2007 razdeljuje video naprave Palestincem na zasedenih ozemljih, da bi dokumentirali človeške kršitve, ki jih izraelska vojska v svojih poročilih rada zamolči, ter jih delili z izraelsko in svetovno javnostjo. Organizacija tako kot Tomo Križnar spreminja naprave nadzora v naprave upora.

Človeške pravice so pod drobnogledom tudi na pacifiškem delu Azije. Vodjo malezijske opozicije Anvarja Ibrahima so obtožili kršenja spornega novega zakona o javnih zbiranjih in odloka zakona, s katerim je to prepovedalo aprilsko zborovanje v središču Kuale Lumpurja. Aprila je Bersih 3.0, volilno-reformna skupina, namreč izvedla zborovanje za spremembo volilnega sistema, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, protesti pa so postali nasilni, ko je množica prekoračila postavljen policijski koridor. Anvar je obtožnico sprejel kot politično ustrahovanje, saj naj bi se ga trenutni predsednik Nadžib Razak želel znebiti kot politične grožnje. Predsednik Nadžib mora do začetka naslednjega leta izvesti volitve in če bi sodišče Anvarja obsodilo, le ta na volitvah ne bi smel kandidirati. Anvar, ki naj bi na teh volitvah predstavljal resno grožnjo trenutni vladajoči koaliciji, se že od leta 1998 na sodiščih bojuje proti različnim politično motiviranim obtožbam.

Po besedah generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Jukija Amana, je Iran včeraj pristal na pregled spornih jedrskih naprav. Na pogovorih z vodjo iranskih pogajalcev Saidom Džalilijem, ki so potekali v Teheranu, se sicer še niso dogovorili o nekaterih podrobnostih, vendar, kot pravi Amano, to ni ovira za podpis dogovora. Napredek je bil dosežen tik pred nadaljevanjem pogajanj med Iranom in šesterico držav – Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo - o spornem iranskem jedrskem programu, ki bo potekal jutri v Bagdadu.

Včeraj smo poročali o dogovoru med Gospodarskim združenjem zahodnoafriških držav – Ecowas in vojaško hunto, ki je aprila z vojaškim pučom prevzela oblast v Maliju, o podaljšanju mandata začasnega predsednika Djouncounda Traora. Po dogovoru naj bi vodja vojaškega puča Amadou Sanogo v zameno za predsedniške ugodnosti prepustil začasno vodenje Traoru, ki naj bi imel za sestavo nove vlade namesto 40 dni na voljo 12 mesecev. Dogovor je naletel na nestrinjanje predvsem mladih protestnikov, ki so po objavi dogovora včeraj zavzeli ulice. Protesti so se zaključili z napadom na  predsednikovo palačo, kjer so pretepli začasnega predsednika, ki je nezavesten, a ne huje poškodovan končal v bolnišnici. Po besedah Hamadouna Amiona iz Komiteja Malijeve patriotske organizacije – COPAM, organizacije, ki nasprotuje Traoru kot začasnem predsedniku, je dogovor izdaja, saj pri sprejemanju odločitev ne vključuje Malijcev.

V Španiji ponovno vre, in to po celotni državi. Po tem, ko je prejšnji teden policija z glavnega Madridskega trga nasilno odstranila protestnike, ki so nasprotovali sprejetim kriznim ukrepom nove vlade premierja Mariana Rajoya in obeležili obletnico lanskih protestov, ki so okupirali Španijo, je Španijo zaobjela prva stavka na vseh ravneh javnih izobraževalnih ustanov po celotni državi, razen v Baskiji in Balearskih otokih. V znak protesta proti sprejetim vladnim ukrepom za krčenje sredstev, namenjenih za izobraževanje in zniževanje kvalitete izobraževanja, so se zaprle šole in univerze, protestom naj bi se pridružili tako zaposleni kot tudi starši in učenci, študentje pa so v večini mest blokirali cestne dostope do univerz ... Vlada je napovedala zvišanje šolnin za 25 odstotkov, učitelji naj bi delali več ur za isto plačo, povečal naj bi se tudi obseg razredov v šolah.

Po reviziji računskega sodišča o poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje v letu 2010 je le-to ugotovilo, da zavod ni posloval v skladu s predpisi o javnem naročanju pri oddaji javnih naročil storitev pomoči pri razvoju informacijskih rešitev za analiziranje podatkov, storitev nadgradnje strojne infrastrukture osrednjega vozlišča in storitev vzdrževanja programske opreme. Skupaj naj bi bilo preveč zapravljenih 4 milijone evrov. Sodišče je ugotovilo tudi, da zavod ni v celoti zagotovil ustreznih kontrol podatkov o izdanih zdravilih na recept in opravljenih storitvah, s čimer bi preprečil preplačila lekarnam v znesku najmanj 1,77 milijona evrov. Predsednika računskega sodišča, Igorja Šoltesa, smo vprašali, kakšni so možni ukrepi zoper zavod:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje.

Zavod za zdravstveno zavarovanje se je na revizijsko poročilo Računskega sodišča že odzval. Zapisali so, da bodo ugotovitve na področju lekarniške dejavnosti upoštevali tako, da bodo obstoječe notranje kontrole nadgradili z uvedbo dodatnih kontrol. Z revizijskimi ugotovitvami glede nekaterih javnih naročil za vzdrževanje in razvoj informacijskega sistema pa se ne strinjajo. Pojasnjujejo, da so pravilno postopali v skladu z določbami zakona o javnih naročilih in da niso omejevali konkurence. V zvezi z javnim naročilom storitev vzdrževanja programske opreme pa poudarjajo, da so na ta način po zakoniti poti sledili načelu gospodarnosti in tako imeli možnost izpogajati nižjo ceno, ki jo v odprtem postopku ne bi imeli. Kako Šoltes komentira delno nestrinjanje z revizijskim poročilom?

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje.