Off madžarske dobrodošlice migrantom

Avstralski premier Tony Abbott se izogiba pojasnilom glede navedb indonezijskih oblasti, da Avstralija plačuje posadkam tihotapskih ladij z begunci, da ne bi dostavili migrantov na njeno ozemlje. Indonezijska policija je namreč konec maja aretirala posadko tihotapske ladje, ki je 65 migrantov zapustila na oddaljenem otoku Rate vzhodno od Indonezije. Po navedbah pridržanih naj bi jih pred tem prestreglo plovilo avstralske obalne straže in naj bi bilo vsakemu članu posadke plačanih 5.000 avstralskih dolarjev, da odpeljejo migrante nazaj v Indonezijo. Abbott navedb ni niti zanikal niti potrdil. Dejal pa je, da je Avstralija pripravljena narediti vse za zaustavitev tihotapljenja migrantov, kar vključuje tudi, navajamo, “uporabo kreativnih metod”.

Kreativnih metod proti migracijam se je očitno pripravljena poslužiti tudi vlada Abbottovega madžarskega kolega, Viktorja Orbana. Pred dnevi je namreč madžarska vlada pričela postavljati jumbo plakate z jasnimi sporočili migrantom, navajamo, “Če pridete v Madžarsko, ne morete odvzemati delovnih mest Madžarom.” Gre za vladno stopnjevanje protimigrantske histerije, naj spomnimo le, da je pred kratkim Orban označil migrante za grožnjo evropski civilizaciji, medtem ko vladna javnomnenjska agencija postavlja anketna vprašanja, kot so, navajamo, “Ali se strinjate, da bi namesto migrantov morali podpirati madžarske družine?”

Napisi na jumbo plakatih, ki so kakopak bili le v madžarskem jeziku in plačani s strani davkoplačevalcev, so sprožili ogorčen odziv številnih nevladnih organizacij in kritične civilne družbe. Več ljudi je bilo denimo aretiranih zaradi uničevanja plakatov, medtem pa je skupini aktivistov uspel v le treh dneh začetek protikampanje z jumbo plakati. Tokrat so napisi v angleškem jeziku in migrantom izrekajo dobrodošlico, navajamo, “Wellcome to Hungary. Sorry about our prime minister.”

Medtem pa se režim azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva ne otepa migrantov, ampak kritičnih novinarjev in aktivistov za človekove pravice. V Azerbajdžanu se bodo danes namreč v blišču in kiču pričele evropske igre Baku 2015, gre za prvi večdisciplinarni športni dogodek stare celine, ki se ga bo udeležilo okoli 6.000 športnikov iz 50-ih držav, za organizacijo katerega so gostitelji porabili ogromno vsoto. Režim, ki slovi po grobem kršenju človekovih pravic ter preganjanju neodvisnih novinarjev in aktivistov, si seveda ne bo pustil pokvariti slavja, zato so zavrnili vstopne vize celi vrsti novinarjev in aktivistov za človekove pravice. Temeljito so počistili tudi doma. V obdobju pred današnjim odprtjem je Azerbajdžan znatno poostril represijo in samo v letu 2014 je bilo aretiranih vsaj 35 azerbajdžanskih neodvisnih novinarjev in aktivistov.

V regiji se s težavami zaradi kršitev človekovih pravic sooča tudi izraelski apartheid. Haaško Mednarodno kazensko sodišče je napovedalo, da bo konec meseca poslalo delegacijo v Izrael, ki bo preiskala navedbe palestinske tožbe o zločinih med lanskoletno izraelsko ofenzivo v Gazi in določila, ali je sodišče sploh pristojno za ta primer. Mednarodno kazensko sodišče je namreč pristojno za sojenje le v najhujših primerih kršitev mednarodnega prava, kot so genocid, zločini proti človeštvu in vojni zločini. Naj spomnimo, da je palestinska tožba sledila palestinskemu pristopu k sodišču letošnjega marca. Lanskoletna ofenziva v Gazi pa je terjala več kot 2.100 palestinskih življenj, večinoma civilistov, in več kot 11.000 ranjenih.

Medtem pa Združene države Amerike previdno grajajo Kitajsko zaradi gradnje otokov in vojaških aktivnosti v Južnem kitajskem morju. Na obisk v ZDA je namreč prišel namestnik predsednika kitajskega centralnega vojaškega komiteja, Fan Čanglong, in se srečal z ameriškim obrambnim ministrom,  Ashtonom Carterjem. Cartner je pozval Kitajsko in vse druge države, ki si lastijo ozemlje Južnega kitajskega morja, da zaustavijo ekspanzijo, in v isti sapi še poudaril ameriško zavezanost h krepitvi vojaškega sodelovanja med državama. Kitajski gost ga je zavrnil, češ da imajo pravico graditi na lastnem ozemlju. Državi si sicer od Fanovega enotedenskega obiska obetata napredek pri pogovorih o vojaškem sodelovanju na več področjih. Najpomembnejša je sklenitev protokola o manjšanju nevarnosti nesreč med srečanjem vojaških letal dveh držav.

Ameriško ministrstvo za obrambo je objavilo tudi podatke o stroških operacije zračnih napadov na položaje džihadistov iz vrst Islamske države. Po podatkih ministrstva naj bi napadi na islamiste, ki potekajo od lanskega avgusta do zdaj, ameriške davkoplačevalce stali 2,7 milijarde dolarjev oziroma 9 milijonov na dan. Kar pa je očitno bilo premalo za onemogočiti operativno sposobnost Islamske države, ki je v zadnjih dneh dosegla kar nekaj uspehov, kot je uničenje strateškega plinovoda v Siriji, ki oskrbuje prestolnico Damask, in zavzetjem velike elektrarne v Libiji, zahodno od mesta Sirte, ki oskrbuje z elektriko dober del osrednjega in zahodnega dela države. Po trditvah avstralskih obveščevalcev pa naj bi se džihadisti tudi dokopali do zadostne količine radioaktivnega materiala za izdelavo tako imenovane umazane jedrske bombe.

Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri medijski zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih na nogah. Objavili so javni poziv premierju Miru Cerarju za razrešitev ministrice za kulturo, Julijane Bizjak Mlakar, ki je predlog vložila v javno razpravo, in pozvali članice, da vsako uro objavijo poziv. Združenje je zmotil predvsem predlog spremembe 108. člena zakona, ki krepi pristojnosti inšpekcijskega nadzora. Razloži Leo Oblak, lastnik medijske mreže Infonet:

Izjava.

Zakaj poziv k odstopu ministrice, ko je zakon šele v fazi javne razprave?

Izjava.