OFF mariborskim radarjem
Brazilsko zvezno sodišče je preklicalo odločitev prizivnega sodišča, da nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lula da Silvo, ki je Brazilijo vodil med letoma 2003 in 2010, izpustijo iz zapora. Lula da Silva je bil obsojen na 12-letno zaporno kazen zaradi obtožb sprejemanja podkupnine v razvpitem korupcijskem škandalu Avtopralnica. Prizivno sodišče ga je sicer želelo izpustiti na prostost do konca pritožbenega postopka, ki se izteče po oktobrskih predsedniških volitvah, na katerih želi Lula kandidirati. Brazilska zakonodaja sicer prepoveduje kandidaturo na predsedniških in parlamentarnih volitvah kandidatom osem let od pravnomočne obsodbe. Luli se po trenutnih javnomnenjskih raziskavah na oktobrskih volitvah obeta skoraj dvakrat višja podpora kot konservativnemu tekmecu Jairu Bolsonaru.
Mjanmarsko okrajno sodišče v Jangonu je decembra priprta novinarja Reutersa v ponovni obtožnici obtožilo objave zaupnih dokumentov v povezavi z nasiljem in genocidom nad ljudstvom Rohingja v zahodni mjanmarski provinci Rakhine. Glede na zakon iz časov britanske vladavine grozi priptima novinarjema do 14 let zaporne kazni. Novinarja sta preiskovala poboj desetih moških pripadnikov ljudstva Rohingja, ki so ga izvedle mjanmarske vojaške enote skupaj z lokalnimi prebivalci v vasici Inn Din septembra lani. Morebitna obsodba novinarjev bi bila najostrejša kazen za poročanje o genocidu v zgodovini države.
Nekdanji in sedanji turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan bo danes popoldne zaprisegel svoj drugi petletni predsedniški mandat. Hkrati s prisego se s položaja umika turški predsednik vlade Binali Yildirim, saj se glede na rezultat lanskoletnega ustavodajnega referenduma turški sistem iz parlamentarnega spreminja v predsedniškega. Erdoğan bo tako odslej vodil Turčijo tako na zakonodajni kot izvršilni funkciji. Uradni inavguraciji bo sledilo imenovanje vladnega kabineta ter za konec meseca napovedan preklic izrednega stanja, ki je bilo vzpostavljeno po spodletelem državnem udaru julija 2016.
Po petkovem uspešno doseženem dogovoru britanske vlade o trgovanju Velike Britanije in Evropske unije po brexitu je David Davis britanski minister za brexit, včeraj odstopil s položaja. Davis, ki je bil zagovornik tako imenovanega “trdega brexita”, je v odstopnem pismu zapisal, da je trenutni predlog britanske vlade neizvedljiv, državo postavlja v slab pogajalski položaj in ga bo Bruselj najverjetneje zavrnil. Sprejeti načrt predvideva ohranitev trenutne situacije meji med Severno Irsko in Irsko, zaščito dobavne verige za proizvodnjo, nepriznavanje pristojnosti Sodišča EU in vzpostavitev lastnega nadzora nad migracijami. Kmalu po odstopu Davisa sta se s položaja odstopila tudi državni sekretar na ministrstvu za brexit Steve Baker in njegova namestnica Suella Bakerman. Britanska premierka Theresa May je na njegovo mesto že imenovala Dominica Raaba, dosedanjega državnega sekretarja, prav tako gorečega zagovornika brexita.
V Madridu sta se danes prvič po dveh letih sestala španski premier in katalonski premier predsednik. Pedro Sanchez iz španske socialistične delavske stranke PSOE je vodenje kabineta prevzel junija po izglasovani nezaupnici nekdanjemu premieru Mariano Rajoyu. Istega dne je vodenje katalonskega parlamenta prevzel Quim Torra, trden zagovornik neodvisnosti Katalonije. Sogovornika se bosta pogovarjala o možnih rešitvah politične krize, ki je nastopila po oktobrski razglasitvi neodvisnosti Katalonije. Sanchez za rešitev katalonske krize predlaga reformo ustave ob hkratnem spoštovanju regionalnega statuta, ki določa avtonomijo Katalonije. Katalonska vlada pa se bo o prihodnosti pokrajine pogovorila tudi z neodvisnosti nenaklonjeno opozicijo, na čelu z desnocentristično stranko Državljani.
Francosko višje sodišče je zadržalo okrog dva milijona državnih sredstev namenjenih skrajno desni stranki Nacionalno zavezništvo, nekdanji Nacionalni fronti Marine Le Pen. Odločitev sodišča je sledila obtožbam Evropskega parlamenta o zlorabi skoraj 5 milijonov evrov evropskih sredstev od leta 2009 dalje. Denar, ki bi ga stranka morala nameniti evropskim poslancem je ta nakazala francoskim svetovalcem in podjetjem predsednice in njenega očeta Jean-Marieja Le Pena, ustanovitelja stranke. Marine Le Pen je sporočila, da bodo zadržana sredstva povzročila plačilno nesposobnost stranke, ki bi bila konec avgusta prisiljena v prekinitev delovanja.
Nevladni organizaciji Amnesty International Slovenije in Pravno informacijski center po obisku bosanskih mest Bihać in Velika Kladuša poročata o prisilnem zavračanju prosilcev za azil v Beli krajini in sistematičnem kršenju pravice do azila s strani slovenskih policistov. Po pričevanjih okoli sto migrantov, ki sta jih organizaciji zbrali prejšnji teden so slovenski policisti migrante po prehodu meje kljub izraženi prošnji za azil predali hrvaškim obmejnim organom, ki so jih napotili nazaj v Bosno in Hercegovino. Amnesty International je na vodjo poslov predsednika vlade Mira Cerarja že naslovila poziv k neodvisni preiskavi o delu policije. V četrtek bosta organizaciji predstavili detajlno poročilo o domnevnih kršitvah.7
Mariborski župan Andrej Fištravec je v luči prihajajočih občinskih volitev danes na križišču Titove ceste in Ulice Pariške komune v javni akciji odstranil prvi izmed 40 radarjev, ki so pred več kot petimi leti po množičnih protestih odnesli njegovega predhodnika Franca Kanglerja. Fištravec je napovedal, da bo javno komunalno podjetje Nigrad do konca poletja odstranilo tudi preostalih 39 radarjev, ki sicer niso v uporabi in so po poravnavi s podjetjem Iskra sistemi od lanskega leta dalje v lasti mariborske občine. O usodi zloglasnih radarjev več pove Fištravec.
O nadaljnem zagotavljanju varnosti v cestnem prometu dnevno informativne novice zaključi Fištravec.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj