Off marikanskih pobojev

Pričenjamo v Združenih državah Amerike, kjer je ameriško vrhovno sodišče s petimi glasovi proti štirimi potrdilo veljavnost subvencij v vseh zveznih državah pri plačevanju zdravstvenega zavarovanja, kot ga opredeljuje leta 2010 sprejeta zdravstvena reforma, znana tudi pod imenom Obamacare. Reforma je skušala biti v preteklosti s strani republikanske stranke že večkrat zavrnjena, tokrat so pa so jo poskušali rušiti z interpretacijo, da so subvencije obvezne le v državah, ki so ustanovile svojo zdravstveno borzo. Zakon namreč opredeljuje, da posamezne zvezne države vzpostavijo posebne borze, kjer so ponujene zdravstvene storitve s strani zavarovalnic, stranke pa nato izbirajo te ponudbe. Zvezne države, kjer so na čelu republikanci, teh niso ustanavljale, zaradi česar so se tudi sklicevale na to, da prav tako ne rabijo zagotavljati subvencije. Zaradi visokih cen je sicer brez subvencij zdravstveno zavarovanje de facto močno omejeno.

Predsednik ZDA Barack Obama pa je žel zmago tudi pri sprejemanju sporazuma o čeztihomorskem partnerstvu, saj bo ta, ko bo sklenjen, sprejet po hitrem tiru. Senat je namreč s 60-imi glasovi za in 38-imi proti odobril tovrstni način sprejemanja sporazuma, v katerem je onemogočeno dodajanje amandmajev, razprava pa je močno omejena.

Pred ponedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Burundiju se politična kriza zaostruje. Podpredsednik Gervais Rufyikiri je namreč zapustil državo ter pozval predsednika države Pierra Nkurunziza naj umakne svojo kandidaturo in spoštuje ustavo ter burundsko ljudstvo. Spomnimo, da so nemiri odjeknili aprila zaradi napovedi že tretjega kandidiranja omenjenega predsednika na predsedniških volitvah navkljub ustavni omejitvi največ dveh mandatov. To se je nadaljevalo v poskus sicer neuspelega državnega udara, za katerega sedaj aktualni predsedniški kabinet obtožuje tudi pobeglega podpredsednika. Ta se je pridružil okoli 100.000 drugim burundskim beguncem, ki so migrirali večinoma v sosednjo Tanzanijo, Ruando in Demokratično republiko Kongo. Približno dvesto študentov, ki so takisto protestirali zoper Nkurunzizo, pa se je skušalo prebiti tudi v burudnsko veleposlaništvo Združenih držav Amerike. K temu jih je vzpodbudila grožnja policije, da bo razpršila njihov kamp, veleposlaništvo pa je le pozvalo vlado k mirnemu reševanju konflikta in študentom ni dopustilo prenočitve.

Poročilo preiskovalne komisije v Južnoafriški republiki je ugotovilo neupravičenosti nasilnega posredovanja policije zoper protestirajoče rudarje v Marikana leta 2012, ki je povzročilo smrt 44 ljudi. O ugotovitvah poročila glede krivde v marikanskih pobojih in manku le-te govori Trevor Ngwane, član Marikanske podporne kampanje.

Izjava

Evropska komisija je razgalila načrt o premestitvi 40 tisočih migrantov iz Italije in Grčije v ostale države članice tekom obdobja. Komisija hkrati opredeljuje načrtovanje pomoči dodatnim 20 tisočim, ki so sedaj izven meja Evropske unije in bodo potrebovali pomoč. Načrt sicer ne vsebuje obvezne kvote sprejema, ampak temelji na prostovoljnem sprejemanju določenega števila migrantov s strani posamezne države članice, kar pa je sprožilo val kritik. Te so prišle s strani belgijskega premierja Charlesa Michela, ki je označil tovrsten načrt za slepitev pri reševanju migrantske krize, glasno neodobravanje pa  prihaja tudi s strani italjanskega premierja Matea Renzija, ki je dejal, citiramo, “če je to vaša ideja Evrope, potem jo lahko obdržite”, konec navedka. Iz načrta sta sicer izvzeti Madžarska zaradi nasprotovanja sprejemenanja migrantov ter Bolgarija.

Hkrati pa so bile sprejete odločitve v smeri vračanja in zavračanja migrantov brez ustrezne pravne dokumentacije. Za preprečitev njihovega vstopa v Evropsko unijo oziroma zagotovitve vrnitve v njihovo matično državo bodo skrbele posebne cone znotraj držav na mejah Evropske unije, kot so Grčija, Italija in Malta. V posebnih conah bodo skrbeli za identifikacijo migrantov in jih ožigosali z jemanjem njihovih prstnih odtisov. Prav tako pa bodo pospešeni postopki vrnitve migrantov v državo, iz katere so zaradi nevzdržnih razmer zbežali.

Poleg begunske krize je bilo na bruseljskem zasedanju govora tudi o Grčiji in njenem dolgu. Dogovora med državo in njenimi upniki sicer ni bilo, pogajanja se bodo nadaljevala v soboto, sta se pa medtem ob približevanju roka plačila obe strani preko medijev obletavali z izjavami. Nemški komisar Evrospke unije Guenther Oettinger je namreč dejal, da se morajo v primeru spodletelosti pogajanja pripraviti na grški izstop iz območja evra, imenovan tudi Grexit, medtem pa je grški minister Varoufakis opozoril na težke zahteve posojilodajalcev. Na grške pripombe še naprej ostajajo gluhi v Mednarodnem denarnem skladu, s tujo kratico IMF, katerega tiskovni predstavnik Gerry Rice je opozoril, da bo Grčija v plačilni zamudi in ne bo imela dostopa do novih sredstev sklada, ako IMF-u ne nakaže 1,6 milijarde evrov dolga do dogovorjenega 30. junija. Prav tako pa je zavrnil obtožbe postavljanja ultimatov Grčiji ter dejal, citiramo, “IMF ne pozna pristopa vzemi ali pusti. Tako ne ravnamo z našimi članicami. Naš pristop je daj dam”, konec citata.

Posnetek

Avstralskega premierja Tonnyja Abotta in njegovo vlado je Laburistična stranka obtožila izdajanja zaupnih državnih informacij v namene medijske samopropagande. Obtožba se nanaša na zemljevid največjih gojišč rekrutacije novincev v militantnte islamistične skupine, ki si ga je premier ogledoval skupaj z direktorjem federalne Avstralske varnostne in obveščevalne organizacije Duncanom Lewisom. Dan poprej pa sta bila takisto zalotena s spornim zemljevidom, le da je bil srž problema v njegovi zastarelosti. Slikana sta bila namreč ogledujoč si zemljevid domnevno terorističnih utrdb, ki pa je skupaj s podatki na njem segal v leto 2014, torej izvzemši tamkajšnje spremembe, ki so se zgodile v zadnjem letu dni.