OFF migrantskih odškodnin

Današnji Off program na rojstni dan Che Guevare in Donalda Trumpa začenjamo na Finskem, kjer vlada vendarle ne bo odstopila.

Finski premier Juha Sipila in vodja konzervativne Nacionalne koalicije Petteri Orpo, sta preklicala svojo napoved o odstopu vlade. Napoved sta utemeljila z nezmožnostjo sodelovanja z novo izvoljenim predsednikom v koalicijski stranki Finci. Na čelo slednje je namreč stopil Jussi Halla-aho, ki je znan po  zagovorjanju protiimigrantske zakonodaje in zavzemanju za izstop iz Evropske unije. Ob njegovi izvolitvi se je 20 od 37-ih poslancev stranke Finci odmaknilo iz stranke in ustanovilo novo frakcijo stranke z imenom Nova alternativa. Na podlagi omenjene delitve pa so premier Juha Sipila in njegova vlada umaknili odločitev o odstopu. Podrobnejšemu vpogledu pa lahko prisluhnite v današnjem OFFsajdu, ob 17ih.

Nadaljujemo z zadevami Evropske unije. Evropska Komisija je napovedala, da bo sprožila pravne postopke proti Poljski, Madžarski in Češki, zaradi neupoštevanja zavez sheme za premeščanje migrantov iz Italije in Grčije v druge države članice Evropske unije. Državam je dala 24 ur, da začnejo sprejemati migrante. V skladu s pravili sheme za premeščanje migrantov, mora država članica vsake tri mesece napovedati sprejem migrantov, nato pa v naslednjih treh mesecih in pol tudi sprejeti napovedano število oseb. Madžarska in Poljska v sklopu omenjene sheme nista sprejeli še nobenega migranta, medtem ko Češka po 12-ih sprejetih migrantih, že več kot eno leto ne sodeluje v projektu.

Dve leti trajajoča shema se bo končala septembra letos, a Bruselj opozarja, da bodo morale države članice neizpolnjene zaveze izpolniti tudi po izteku sheme. Sprožen postopek v prvi fazi zadeva opomin, po izreku drugega pa se lahko omenjene države znajdejo pred sodiščem Evropske unije.

Madžarski parlament je sprejel zakonodajne spremembe, ki zadevajo zaostritev financiranja nevladnih organizacij. Te bodo morale odslej vse tuje finančne vire prijaviti pri oblasteh. Sodeč po zakonu o nevladnih organizacijah, ki ga je predlagala stranka premiera Viktorja Orbana, se morajo nevladne organizacije, ki letno prejmejo več kot 24 tisoč evrov podpore, registrirati kot organizacije s podporo iz tujine. V kolikor tega ne bodo storile jim sledi zaprtje. Novi zakon pa ne velja za športne in verske organizacije. Več o novemu zakonu za nevladne organizacije pove Gruša Matevžič, slovenka, ki deluje na Helsinškem komiteju v Budimpešti:

Izjava

Blok evropskih novic zaključujemo v Romuniji. Bivši romunski predsednik Ion Iliescu, je skupaj s 13 predstavniki takratne vlade obtožen zločina proti človečnosti zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v letu 1990. Iliescu je obtožen, da naj bi junija 1990 s severa države pozval več tisoč rudarjev, ki so nato skupaj s policijo napadli opozicijske protestnike. Slednji so namreč pol leta po padcu režima Nicolae Ceaușesca več tednov blokirali središče mesta. Zadušitev upora je terjala štiri smrtne žrtve, 1380 poškodovanih in 1250 aretiranih oseb. Proti Iliescu, ki se je upokojil leta 2008, je pred 12. leti že potekala preiskava zaradi obtožb umora in poskusov umora, a je bila ta leta 2007 umaknjena.

Nadaljujemo na severu afriškega kontinenta. Odbor za zakonodajne in ustavne zadeve egiptovskega parlamenta, je podprl predlog dogovora o morskih mejah, ki zadeva predajo dveh egiptovskih otokov v Rdečem morju Saudovi Arabiji. Otoka Tiran in Sanafir je Egipt zavzel leta 1967 z namenom obrambe pred Izraelom. Intenzivnejši postopek za vrnitev otokov Saudovi Arabiji pa se je začel že v lanskem letu. V tem času  je bilo v protestih  proti predaji otokov Saudovi Arabiji zaprtih več kot 150 oseb. V nedeljo je egiptovski zunanji minister že napovedal, da Egipt nima pravne podlage, da obdrži omenjena otoka.

Nadaljujemo na Kitajskem. Beijing je v svojemu boju proti onesnaževanju zraka in slabo pretočnih cestnih povezavah, vzpostavil sistem denarnih nagrad za tiste voznike, ki bodo zmanjšali uporabo motornih vozil. V sklopu kampanije, ki je na Kitajskem bolje poznana kot “rdeči paket”, lahko osebe, ki 24 ur ne uporabljajo svojih vozil prejmejo do 10 centov ameriških dolarjev honorarja. Poleg tega pa bo sledila tudi uvedba ogljikovih kuponov, ki jih bodo posamezniki prejemali ob zmanjšanju uporabe motornih vozil. S slednjimi bodo lahko trgovali v mestnem emisijskem trgu, kar pomeni, da bodo ogljikove kupone lahko prodajali podjetjem.

V Avstraliji je 1900 prosilcev za azil pred začetkom sodnega postopka na avstralskem vrhovnem sodišču s strani avstralske vlade prejelo odškodnino za slabe bivanjske razmere v avstralskem azilnem centru na otoku Manus v Papui Novi Gvineji. Več kot pol leta trajajoč pritožbeni postopek je zadeval obdobje med novembrom 2012 in decembrom 2014. Tožba je bila naravnana proti avstralski vladi in dvema zasebnima upravljalcema migrantskih taborišč, ki so bili spoznani za krive glede povzročanja tako fizičnih in psihičnih poškodb, kot neupravičenega pripora. Avstralska vlada je bila tako primorana pristati, da 1900 osebam izplača odškodnine v skupni višini 53-ih milijonov ameriških dolarjev.  

Protikorupcijska preiskava v Braziliji, poznana pod imenom Avtopralnica dobiva nove razsežnosti. Tokrat je sodišče v sklopu postopka, ki ga vodi sodnik Sergio Moro, na 14 let zaporne kazni obsodila bivšega guvernerja brazilske zvezne države Rio de Janeiro Sergia Cabrala. Temu je dokazan prevzem 813 tisoč dolarjev podkupnin, ki jih je prejemal s strani gradbenih podjetij med leti 2007 in 2014, ko je deloval kot guverner.