OFF Mitzpeh Kramin

Grški poslanci so ratificirali dogovor o morski meji z Egiptom, ki bo obema državama omogočal uporabo morskega teritorija za ekonomske - to je energetske - namene. Kot kaže, so izbrali odločilen trenutek za zaostritev odnosov s Turčijo, ki je ravno napovedala začetek črpanja zemeljskih plinov na območju, ki ga obravnava dogovor med Grčijo in Egiptom. Pravna podlaga za turško početje je podoben dogovor o morski meji z Libijo, ki so ga sprejeli novembra lani. Verjetno ni treba poudarjati, da se ekonomski pomorski coni med Egiptom in Grčijo ter Turčijo in Libijo prekrivata, eni pa drugo označujejo za nezakonito. V obeh dogovorih se namreč cone stikajo na sredi Sredozemskega morja.

Izraelsko vrhovno sodišče je razsodilo, da je judovsko naselje Mitzpeh Kramim na okupiranem Zahodnem bregu reke Jordan, ki ga sestavlja okoli 50 stavb, nelegalno. S tem so ovrgli odločitev jeruzalemskega okrožnega sodišča iz leta 2017, ki pravi, da ob podelitvi zemljišč izraelskim državljanom ni bilo znano, da gre za privatno palestinsko last - torej je bila naselitev izvedena v dobri veri. Vrhovno sodišče je sicer potrdilo, da so naselja na okupiranem območju, ki so vzpostavljena v dobri veri, legalna, a dotično naselje pač ni. V razsodbi se torej skriva mehanizem, ki bo omogočil legalizacijo okoli tisoč izraelskih bivalnih enot na okupiranem palestinskem območju. S približno štiridesetimi izraelskimi družinami, ki se bodo morale v naslednjih 36 mesecih izseliti iz okupiranega območja, sočustvuje tudi premier Izraela Benjamin Bibi Netanjahu, ki zagotavlja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da do preselitve ne pride. 

Kronično črevesno vnetje, ki mu Latinci radi rečejo ulcerozni kolitis, ponovno premaguje japonskega premiera z najdaljšim mandatom doslej Šinza Abeja. Trenutno je na zdravljenju, ki mu onemogoča opravljanje obveznosti, in je zato napovedal odstop, takoj ko najdejo primerno zamenjavo iz vrst Liberalno demokratske stranke, že tradicionalno vladajoče stranke na Japonskem. Zaradi iste bolezni je odstopil že leta 2007, pet let kasneje, ko je bil ponovno izvoljen, pa je zagotovil, da je bolezen premagal.  

Ni virus

Nacionalna komisija za rešitev ljudstva ali po domače organizacija, ki je z vojaškim udarom prejšnji torek dosegla odstop malijskega predsednika Ibrahima Boubacara Keite, je na socialnih omrežjih sporočila, da so predsednika izpustili iz ujetništva. Po njihovih besedah naj bi bil odstopljeni predsednik premeščen v svoje domovanje. Osvoboditev je bila namreč poglavitna zahteva Evropske unije in Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav, ki delujejo kot mediatorji v malijskem notranjeoblastniškem sporu in državnim prevratnikom napovedujejo sankcije. Keitajevo oblast podpira predvsem Francija s pet tisoč vojaškimi enotami v Maliju, saj v njej vidi glavni branik pred razrastom džihadizma v podsaharski Afriki.  

V nekdanji deželi svobode, enakosti in bratstva, danes zgolj Franciji, bodo letos ptice pevke svobodne kot ptice na veji. Predsednik Emmanuel Macron je namreč po sestanku z okoljsko ministrico Barbaro Pompili in predsednikom lovske zveze Willyjem Schraenom za letos suspendiral lovljenje kosov in drozgov z lepilom. Gre za tehniko lovljenja ptic, ki jo v Evropski uniji uporabljajo le še v petih okrožjih v okolici Nice in Marseilla, prepoveduje pa jo Evropska direktiva o pticah iz leta 2009. Evropska komisija je zato julija Franciji zapovedala, naj se v roku treh mesecev spopade z lepljivim lovljenjem, ki ga Macron sicer ni prepovedal, le omejil je kvoto ulovljenih ptic na točno nič. 

NOVICE IZ SLOVENIJE:

Svetniki občine Radenci so skoraj soglasno podprli referendumsko pobudo o preimenovanju Titove ceste. Župan in samoiniciativni raziskovalec slovenskih kraških jam in ostalih rovov Roman Leljak je seveda napovedal, da bo pobudo vložil na presojo ustavnega sodišča, saj je prepričan, da je predvideno vprašanje v neskladju z zakonodajo. Preimenovanje, ki so ga občinski svetniki sicer sprejeli konec maja, je ustavno sodišče zadržalo do razrešitve referendumske problematike. Če Leljakova protipobuda na ustavnem sodišču ne uspe, se bo referendum o preimenovanju Titove ceste, ki ga bo pospremilo še pet drugih referendumskih vprašanj, odvil 25. oktobra. 

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo sodnega postopka proti Romani Pajenk, Milani Lah in Vitu Verstovšku, zaradi katerega bojda že poldrugo leto plačujejo več kot milijon evrov odškodnine Družbi za upravljanje terjatev bank, ljubkovalno DUTB. Dotično kazen so si prislužili, ko so kot člani uprave Probanke, ki jo je DUTB pravno nasledila, leta 2009 nelegalno kreditirali mariborsko delniško družbo Medaljon. Z zahtevo za revizijo so si priigrali še nekaj več kot sedem tisoč evrov, a to je v primerjavi z vsoto kazni za vse nezakonitosti v času upravljanja Probanke, ki naj bi znašala več kot milijon in pol evrov, mačji kašelj.   

VREMENSKE RAZMERE TEKOČIH AFER:

Komisija za preprečevanje korupcije je na izredno skopi tiskovni konferenci razkrila, da so začeli s postopkom zoper kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Večkrat so ponovili, da je to največ, kar lahko povedo. Več od tega pač ne morejo razkriti. Ko bo postopek dopuščal, pa bodo javnosti razkrili več informacij.

Žvižgač pri koritu Ivan Gale je že drugič kazensko ovadil ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška zaradi nečednosti in nezakonitih dejanj pri državni nabavi zaščitne opreme za obvladovanje epidemije. 

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki sliši na ime KNOVS, pod vodstvom poslanca Dejana Židana je na Nacionalnem preiskovalnem uradu opravila nadzor vpliva notranjega ministra Aleša Hojsa na zakonito delo policije. 

V Rožni dolini megleno s pretežno jasnimi prebliski aktualnopolitične redakcije.

Žarek upanja je skozi Karavanke posijal na prebivalce Koroške in Bele krajine. Metaforično seveda, do pravega sončnega žarka iz avstrijske na slovensko Koroško bo moralo preteči še nekaj Kolpe. Kljub vsemu pa so se tri leta od poteka razpisa začela dela na slovenski strani bodočega predora Karavanke, kjer se bo začela vzpostavljati zloglasna in opevana tretja razvojna os.