OFF na jedrsko gorivo

Iraška provinca Kirkuk bo izvedla referendum o kurdski neodvisnosti, ki se bo odvil 25. septembra. Kirkuški regionalni svetniki so z 22 glasovi za podprli udeležbo na neformalnem referendumu, ki mu iraška vlada v Bagdadu nasprotuje. Iraški premier Haider al-Abadi je odločitev sveta, v katerem je 26 Kurdov, devet Turkov in šest Arabcev, razglasil za napačno. Z nafto bogata provinca Kirkuk, ki leži južno od iraškega Kurdistana, je sicer administrativno odvisna od iraške centralne vlade, a Kurdi v regiji, med drugim tudi Patriotska unija Kurdistana, zahtevajo njeno priključitev notranje avtonomnemu iraškemu Kurdistanu. Severni del province Kirkuk so kurdske sile zavzele po umiku Islamske države. Kurdi, živeči v Iraku, obvladujejo strateško pomembne meje z Iranom in Sirijo, kar je med drugim tudi razlog, da referendumu poleg iraške vlade nasprotujeta Turčija in Iran, v katerih živi velika kurdska manjšina. Združene države Amerike, ki na bližnjevzhodnih bojiščih trenutno podpirajo kurdske milice, so do referenduma zavzele bolj pragmatičen odnos in želijo, da bi se izvedel kasneje, saj naj bi njegova izvedba lahko zmotila boj proti “Islamski državi”.

Po letu 2015 je ponovno odprt glavni mejni prehod med Jordanijo in Irakom. Mejni prehod Tureibil sta vladi odprli, potem ko je iraška vojska pod nadzor spravila osrednjo cesto, ki vodi do Bagdada. Iraške sile so se z mejnega prehoda umaknile poleti 2014, ko so uporniške sunitske milice zavzele velik del zahodnega Iraka. Do junija 2015 pa se je promet prek province Anbar nadaljeval, a so morali tovornjaki iz Jordanije milicam plačevati davek. Od začetka iraške ofenzive za ponovno zavzetje province Anbar je trgovski promet med Jordanijo in Irakom potekal po morju ali prek Saudove Arabije in Kuvajta. Irak je glavna izvozna destinacija Jordanije, ki ji je po zaprtju meje izvoz v Irak upadel za polovico.

V kazahstanskem mestu Ust-Kamenogorsk je Mednarodna agencija za jedrsko energijo otvorila Banko nizko oplemenitenega urana. V banki bo shranjenih 90 ton urana, ki ga bodo države članice agencije lahko odkupile v primeru nepredvidenih, netržnih prekinitev njihovih zalog. Uran naj bi bil namenjen zgolj kot gorivo za jedrske elektrarne. Zaenkrat je banka oziroma skladišče prazno, v kratkem pa bo izveden razpis za dobavo urana. V Kazahstanu se sicer nahaja kar 30 odstotkov svetovnih zalog urana. Banko so finančno podprle države Kuvajt, Norveška, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Kazahstan in Evropska unija ter organizacija Nuclear Threat Initiative. Slednjo sta leta 2001 ustanovila nekdanji vodja ameriške senatne komisije za vojaško službo Sam Nunn in medijski mogotec Ted Turner. Na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zagotavljajo, da bo skladišče urana namenjeno zgolj dobavi energenta za jedrske elektrarne. Neimenovan evropski diplomat pa je povedal, da se je ideja o tovrstni banki v srednji Aziji porodila v kontekstu pogajanj o jedrskem sporazumu z Iranom.

Venezuelska ustavodajna skupščina je sprejela uredbo, s katero državnim organom naroča preiskavo vseh, ki podpirajo sankcije Združenih držav Amerike, uvedene pretekli petek. Uredba podpornike sankcij razglaša za “izdajalce domovine” ter generalnemu državnemu tožilcu in vrhovnemu sodišču naroča njihovo preiskavo. Uredba meri predvsem na opozicijsko koalicijo, ki ima v parlamentu večino. Opozicija je namreč v uradni izjavi podprla izvršni ukaz predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je med drugim ameriškim bankam prepovedal poslovati z dolgovi in delnicami, ki jih izdajata venezuelska vlada in državno naftno podjetje Petroleos de Venezuela. Da so za tovrstno prepoved in za oteževanje finančnega poslovanja venezuelske vlade lobirali nekateri opozicijski poslanci, dokazujejo pisma, ki jih je predsednik parlamenta Julio Borges poslal 13 bankam in finančnim firmam. V njih vodstva bank poziva, naj od venezuelske vlade ne kupujejo obveznic. Kljub temu je Goldman Sachs pred tremi meseci od državnega naftnega podjetja odkupil za 2,8 milijard dolarjev obveznic, a pri tem dodal, da ni posloval z venezuelsko vlado, temveč je obveznice odkupil prek borznega posrednika.

Nemška kanclerka Angela Merkel je podprla predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki predvideva reformo evroobmočja. Pred volitvami v Bundestag 24. septembra je kanclerka naznanila, da se bo, če bo ponovno izvoljena, zavzela za večjo integracijo evroobmočja s pomočjo uvedbe funkcije skupnega finančnega ministra. Poleg tega bi, kot je predlagal nemški finančni minister Wolfgang Schauble, Evropski mehanizem za stabilnost preoblikovala v Evropski monetarni sklad. Emmanuel Macron načrtuje uvedbo skupnega proračuna evroobmočja, prek katerega bi financirali investicije v gospodarstva držav, v času kriz pa naj bi deloval kot stabilizacijski mehanizem, katerega sredstva bi predstavljalo zadolževanje. A tak proračun bi predvideval povečanje prispevkov držav članic, medtem ko se Angela Merkel zavzema za manjše prispevke v skupen proračun, prek katerega bi investirali v države, ki izvajajo gospodarske reforme, zadolževanju pa nasprotuje.