OFF nadzora nad kapitalom

Vladajoča stranka in opozicija v Demokratični republiki Kongo sta s pomočjo katoliške cerkve dosegli dogovor o koncu petnajstletne vladavine Josepha Kabile. Slednji dogovora še ni podpisal. Po dogovoru bo Kabila zapustil predsedniški položaj po predsedniških, parlamentarnih in regionalnih volitvah, ki bodo decembra leta 2017. Do takrat bo Kabila ostal na predsedniškem položaju, premier pa bo opozicijski politik. Dogovor tudi predvideva, da se Kabila ne more potegovati za tretji mandat, kar sicer prepoveduje tudi ustava, ki je predsednik po dogovoru ne sme spremeniti. Kabili je potekel mandat že 20. decembra, a je ostal na položaju, sklicujoč se na logistične in finančne težave pri pripravi novih volitev.

Burno pa je tudi v sosednjem Burundiju. V nedeljo je bil tam ustreljen minister za okolje in vodo Emmanuel Niyonkuru, prvi vladni uslužbenec, umorjen v zadnjih dveh letih. Poleg tega prihaja do podobnih političnih nemirov kot v Kongu, saj predsednik Pierre Nkurunziza prav tako služi že svoj tretji mandat, čeprav ustava to prepoveduje. Ustavno sodišče je sicer pritrdilo, da se predsednikov prvi mandat ni štel, saj ga takrat ni izvolilo ljudstvo, ampak parlament. V državi je sicer napeto že od zadnjih predsedniških volitev leta 2015, ki so jih zaznamovali bojkot opozicije, spopadi, preganjanje novinarjev in ponesrečen državni udar. V zadnjih mesecih tam sicer ni bilo večjih protestov.

Splošne volitve pa bodo preložili tudi na Tajskem, kjer vlada vojaška hunta. Te so bile sicer načrtovane za leto 2017. Po besedah predstavnika vojske potrebujejo več časa, da pripravijo in sprejmejo vse zakone, potrebne za volitve. Vojaška hunta je na Tajskem odstavila vlado leta 2014. Naslednji korak h prenosu moči nazaj na civilno oblast se bo zgodil, ko bo kralj podprl novo ustavo, ki je bila potrjena na referendumu avgusta 2016.

Kitajska je uvedla nova pravila za prenos juana v tujino. Od julija 2017 dalje bodo morale banke in druge finančne institucije poročati o vseh transakcijah, doma ali v tujino, ki znašajo več kot 50 tisoč juanov oziroma dobrih 7200 dolarjev. Do takrat bo veljala zdajšnja meja za poročanje, ki je štirikrat višja. Banke bodo morale poročati tudi o vseh transakcijah v tujino, ki jih izvedejo posamezniki in presegajo deset tisoč dolarjev. Še vedno bo veljala tudi letna omejitev prenosa valute v tujino za posameznike, to je 50 tisoč dolarjev.

Kitajska tiskovna agencija Xinhua zagotavlja, da ne gre za nadzor nad kapitalom, temveč so ti ukrepi namenjeni preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Od nedelje dalje morajo stranke Banke Šanghaja in Kitajske trgovske banke izpolniti obrazec na mobilni aplikaciji, ko kupujejo tujo valuto. Ta prepoveduje kupovanje valute za nakup nepremičnin, življenjskega zavarovanja in vrednostnih papirjev. Odlivi kapitala v tujino so sicer vedno večja skrb kitajske vlade, ki se trudi zagotoviti stabilno valuto brez izčrpavanja deviznih rezerv. Po ocenah nacionalnega protikorupcijskega urada je vsako leto na tuje prenešena 1 milijarda dolarjev, kar predstavlja skoraj 10 odstotkov kitajskega bruto domačega proizvoda.

Indijsko vrhovno sodišče je prepovedalo uporabo vere ali kaste za pridobivanje glasov na volitvah. Po njihovem mnenju bi bile takšne volitve nične. Indija je uradno sekularizirana država, a politične stranke pri nagovarjanju volivcev tradicionalno uporabljajo vero in kasto. Odločitev vrhovnega sodišča je prišla ravno nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami v Utar Pradešu, najbolj poseljeni indijski zvezni državi z okoli 215 milijoni prebivalcev. Je pa vrhovno sodišče zavrnilo poziv, da bi ponovno obravnavalo sodbo iz leta 1995, po kateri je hindutva oziroma hindujski nacionalizem definiran kot način življenja in ne kot vera. Na osnovi hindujskega nacionalizma je zmagala tudi trenutno največja indijska stranka Bharatiya Janata Party.

Okoli tisoč migrantov je skušalo preplezati ograjo, ki razmejuje Maroko od španske enklave Ceuta. Preplezati jo je uspelo samo dvema, ki so jima potem dovolili prehod, saj ju je bilo treba oskrbeti v bolnišnici. Ranjenih je bilo tudi pet španskih in petdeset maroških policajev. Španske oblasti so poskus označile za izjemno organiziran. Pred slabim mesecem je sicer približno 400 migrantom uspelo prečkati ograjo. Poleg šestmetrske ograje z bodečo žico prehod migrantov onemogoča tudi dosledno patruljiranje španskih in maroških varnostnih sil, tisti, ki jim uspe doseči obljubljeno zemljo, pa so večinoma označeni za ekonomske migrante in vrnjeni v državo izvora.

Pred azilnim domom v Zagrebu je protestiralo okoli 40 prosilcev za azil, ker naj se policija ne bi odzvala na prijavo nasilja prejšnji vikend. Nekaj prosilcev za azil naj bi neznani moški pretepli z bejzbol kiji v bližini doma. Protestniki so na napisih sporočali, da “begunci niso kriminalci” ter da so bili tudi Hrvati sami še nedavno begunci. Policija trenutno nima informacij o tem, kaj se je zgodilo, in vrši preiskavo dogodka.