OFF najemniških pravic prosilcev za azil

Črnogorski notranji minister Filip Andžić je z evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson in švedskim ministrom za pravosodje Gunnarjem Strommerjem podpisal nov statusni sporazum o delovanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo na ozemlju Črne gore. Agencija, znana kot Frontex, je v Črni gori doslej že delovala. Po novem sporazumu, ki bo začasno stopil v veljavo s prvim julijem, bo Frontex v Črni gori dobil izvršna pooblastila, svoje operacije pa bo lahko izvajal po celotni državi in ne zgolj na mejah Črne gore z državami Evropske unije. Medtem ko je doslej Frontex lahko črnogorskim organom pregona pri njihovem izvajanju pushbackov pomagal organizacijsko in informacijsko, pridobitev izvršnih pooblastil pomeni neposredno vključenost osebja Frontexa v aktivnosti na mejah. Za polno veljavnost morata dogovor potrditi Evropski parlament in svet, ratificirati pa ga mora tudi črnogorski parlament. Podoben dogovor je Evropska unija že sklenila s Severno Makedonijo in Moldavijo, o razširjenih pooblastilih Frontexa pa se pogaja še s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo. 

Madžarska ni odobrila izplačila naslednjega obroka vojaške podpore Ukrajini v okviru Evropske mirovne pomoči, oziroma EPF. EPF je Unija ustanovila leta 2021 s ciljem krepitve sposobnosti Evropske unije za preprečevanje konfliktov. V sklopu mehanizma so članice Evropske unije za vojaško pomoč Ukrajini namenile več kot tri milijarde in pol evrov. Po mnenju madžarske vlade se Evropska unija preveč posveča Ukrajini in ne namenja zadostnih sredstev za druga področja. 

Član spodnjega doma parlamenta zvezne države New York Zohran Mamdani je predstavil predlog zakona, ki bi generalnemu državnemu tožilcu dal pooblastila za nadzor »dobrodelnega« financiranja izraelskih okupatorskih naselij na Zahodnem bregu. Po besedah Mamdanija v New Yorku registrirane dobrodelne organizacije kot del donacij, za katere so oproščene davka, izraelskim naseljenskim organizacijam letno pošljejo okrog 60 milijonov evrov. Izraelska naselja na Zahodnem bregu kršijo mednarodno pravo, zidajo jih na krajih, kjer razlastijo palestinsko prebivalstvo. Po zakonu, ki ima malo možnosti za sprejetje v državnem parlamentu, bi lahko Palestinci, oškodovani zaradi iz New Yorka financiranih naselbin, ameriške organizacije tožili na ameriških sodiščih. 

Na glasovanje v spodnjem domu britanskega parlamenta čaka ureditev najemniških pravic prosilcev za azil, ki sta jo predstavila notranja ministrica Suella Braverman in stanovanjski minister Michael Gove. Po spremembah bodo najemodajalci prosilce za azil lahko nastanili, ne da bi pridobili dovoljenje za bivanje več družin v eni nepremičnini. Poleg tega oddaje nepremičnin najemodajalcem dve leti ne bo več treba registrirati, če svoje prostore oddajajo prosilcem za azil, prav tako jim ne bo treba predložiti plinskih ali električnih varnostnih potrdil, preden se prosilci vselijo. Najemodajalcem ne bo treba izpolnjevati niti splošnih stanovanjskih standardov, po katerih morajo imeti otroci, mlajši od 10 let, sobo z najmanj 4,6 kvadratnega metra površine, vsi starejši od 10 let pa sobo z vsaj 6,5 kvadratnega metra. Vlada pravila, ki se jih morajo držati najemodajalci, rahlja, da bi jih spodbudila k oddajanju beguncem. Zaradi zaostankov v sistemu obravnavanja prošenj za azil je namreč več kot 50 tisoč prosilcev nastanjenih v hotelih, kar državo stane približno 7 milijonov evrov dnevno, iz česar Braverman ustvarja politično gonjo. Prosilci za azil živijo v slabih pogojih, zaradi česar v bivališčih pogosto prihaja do izbruhov nalezljivih bolezni, kot je davica. Sklenili so jih namestiti tudi na baraže ali druge objekte na vodi. Deregulacija pravil za najemodajalce prihaja sočasno z novim zakonom o najemniških razmerjih, ki ga je pripravilo ministrstvo Gova. Po zakonu najemodajalec sicer najemnika ne bo več smel vreči na cesto brez razloga, a bo dobil več pooblastil za evikcijo na podlagi tako imenovanega protidružbenega vedenja. 

Kamboška volilna komisija je zaradi predložitve neustreznih registracijskih dokumentov iz sodelovanja na junijskih splošnih volitvah izključila glavno opozicijsko stranko Plamen sveče. Stranka je predstavljala glavno nasprotnico vodilni Kongresni ljudski stranki, znani tudi kot CPP. Premier Hun Sen vztraja, da bodo volitve pravične, saj bo na volitvah sodelovalo še deset drugih strank, ki pa nimajo realnih možnosti za zmago. 

Libijski parlament s sedežem na vzhodu države je odstavil svojega premierja Fatija Bašago in na njegovo mesto postavil dosedanjega finančnega ministra Osamo Hamadija. Parlament je Bašago na položaj imenoval februarja lani, a ni bil uspešen pri svoji nalogi. Izpodriniti bi moral namreč premierja na zahodu države v Tripoliju. Tam je premier mednarodno priznane in zahodno podprte vlade Abdulhamid Al Dbeiba. Parlament na vzhodu države obvladuje vojaški poveljnik Kalifa Haftar. Na vzhod in zahod je Libija, kjer Združenim narodom vsi obljubljajo volitve, nihče pa jih noče, razklana od leta 2014. Vzhodne in zahodne oblasti se borijo za oblast v vakuumu, ki je nastal po Natovi intervenciji in odstranitvi Moamerja Gadafija. 

Uradniki moldavskega nacionalnega protikorupcijskega centra, znanega kot CNA, so preiskali pisarne centralne volilne komisije v Gagauziji. Zbrali so sezname volivcev za volitve novega guvernerja v avtonomni južni regiji, češ da so na njih tudi imena tuje živečih in pokojnih ljudi. V glavnem mestu regije Comrat se je zbralo več članov in simpatizerjev stranke Ilana Šora, katere kandidatka Evghenia Gutul je zmagala na volitvah za guvernerja Gagauzije, da bi protestirali proti obtožbam o volilnih prevarah. 

V Srbiji teče drugi dan kmečkih protestov, v katerih več sto kmetov blokira ceste s traktorji in po tleh razliva mleko. Proteste je organizirala Iniciativa za preživetje srbskih kmetov. Protesti so posledica neuspešnih pogajanj s premierko Ano Brnabić, iniciativa pa je pogovore s predsednikom Aleksandrom Vučićem zavrnila, ker ni pristojen za sindikalna pogajanja. Kmetje zahtevajo zvišanje subvencij na hektar obdelovane zemlje in določbo minimalne odkupne cene mleka ter ukinitev obračuna trošarine za dizelsko gorivo. Poleg tega kmetje zahtevajo tudi uvedbo carine za mlečne izdelke, uvožene iz Evropske unije in iz držav podpisnic Srednjevropskega sporazuma o prosti trgovini. 

Več sreče kot srbski imajo slovenski kmetje, ki bodo po premoru nadaljevali pogajanja z vlado. Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko predvideva, da bodo pogajanja tokrat uspešna, v sindikatu kmetov pa trdijo, da ne bodo odstopili od nobene od svojih zahtev. Kmetje so po opozorilnem protestu 24. marca v začetku aprila prekinili pogajanja z vlado, čemur je sledil še en protest. Kmetje zahtevajo revizijo naravovarstvenih in odpravo za kmeta neugodnih okoljevarstvenih ukrepov ter davčne olajšave. Poleg tega nasprotujejo tudi predlagani noveli zakona o varstvu živali, ki uvaja pooblaščene svetovalce za pomoč inšpektoratu. Medtem je ljubljanski župan Zoran Janković predlagal odlok, po katerem bi mestni redarji lahko s kaznijo do 160 evrov oglobili tiste, ki bi v ožjem središču mesta brez posebne dovolilnice vozili težka tovorna vozila, delovne stroje ali traktorje. O odloku bo mestni svet odločal na seji 29. maja. 

Vlada je razveljavila sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki bi ga po ideji desnice praznovali danes. Nacionalni dan je tik pred iztekom mandata, 12. maja lani, uveljavila vlada Janeza Janše, Golobova vlada pa sklep razveljavlja, saj je bil sprejet brez javne in strokovne razprave.

Piratski stranki bo pri zbiranju podpisov za predlog zakona, ki bi omejil županske mandate, odslej pomagala Levica. Piratom je, kakor trdijo, doslej uspelo zbrati dve tretjini od pet tisoč podpisov, ki jih potrebujejo za vložitev predloga zakona o omejitvi županskih mandatov na dva mandata. Podpise morajo zbrati do prvega junija. Na prošnjo za podporo se nista odzvali preostali vladni stranki, torej Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. Neodzivnost koalicijskih partneric komentira sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović. 

Izjava

Feratović komentira tudi očitke Združenja občin Slovenije, da predlog Piratov krši načela demokracije. 

Izjava

Vir slike: Roger Harris, Flickr, Attribution 2.0 Generic (CC BY 2.0)