Off (ne)dogovorov

Ameriški predsednik Donald Trump je odpovedal srečanje s severnokorejskim vodjo Kim Džong Unom, ki bi se naj odvilo 12. junija v Singapurju. V pismu Kimu je Trump kot razlog za preklic prvega srečanja med najvišjima predstavnikoma obeh držav navedel “odprto sovražnost”, izkazano v zadnji izjavi Severne Koreje. Severna Koreja odločitev obžaluje, prav tako Kitajska upa na nadaljevanje pogovorov. Severna Koreja je sicer ob navzočnosti 20 mednarodnih novinarjev uničila edini znani kompleks za jedrske poskuse v državi, Pungje Ri. Zahodne agencije pišejo, da je za Belo hišo kapljo čez rob predstavljala izjava severnokorejske namestnice zunanjega ministra Čoe Son Ui, ki je ameriškega podpredsednika Mikea Pencea oklicala za “političnega butca”. To je storila po tem, ko sta Pence in Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton usodo Severne Koreje primerjala z usodo Libije, v kateri so Natove sile vojaško posredovale leta 2011. Kitajska vladna tiskovna agencija Šinhua poroča, da bi razlog za Trumpov odstop od srečanja lahko bile redne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje na ozemlju slednje. Vojaške vaje je pred dobrim tednom Severna Koreja razglasila za provokacijo in odpovedala srečanje korejskih državnih vrhov.

Evropska komisija in ruski plinski koncern Gazprom sta rešila sedemletni spor glede domnevnega monopola podjetja v državah Vzhodne Evrope. Generalni direktorat za konkurenco, ki ga vodi Margrethe Vestager, je sklenil dogovor, ki bo veljal osem let, s tem pa se je Gazprom izognil finančni kazni Komisije. Dogovor predvideva, da bo Gazprom umaknil vse pogodbene pregrade za prost pretok plina v Srednji in Vzhodni Evropi. Prav tako bodo podjetja, ki od Gazproma kupujejo plin, lahko zahtevala nižje cene, če se te razlikujejo od tistih na trgih Zahodne Evrope. Gazprom bo tako končal s sistemom, ki je pri dolgoročnih pogodbah ceno plina določal na podlagi cene nafte. Poleg tega Gazprom ne bo zahteval finančnega povračila Bolgarije, ki je pod pritiski Evropske unije leta 2014 preprečila izgradnjo črnomorskega plinovoda Južni tok. Po besedah komisarke Vestager bo sporazum preprečil, da bi Gazprom zlorabljal svojo dominanco na srednje- in vzhodnoevropskih trgih.

Na obisku pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu se je medtem mudil francoski kolega Emmanuel Macron. Voditelja sta se strinjala o vzpostavitvi koordinacijskega mehanizma med svetovnimi silami za iskanje politične rešitve v Siriji, za pisanje nove sirske ustave in organizacijo volitev, ki bi vključevale vse Sirijce. Putin odobrava francosko prizadevanje za ohranitev iranskega jedrskega sporazuma in Macronu pritrjuje pri tem, da so pogovori o iranskih balističnih raketah možni. O iranskih politikah na Bližnjem vzhodu, predvsem aktivnosti v Siriji, pa se bi se po mnenju Putina lahko pogovarjali šele po letu 2025. Ob robu srečanja je sicer francoska multinacionalka Total naznanila nakup 10-odstotnega deleža v enem od ruskih arktičnih plinskih projektov. Na ruskem polotoku Gidan bo Total pri razvoju plinske industrije sodeloval z ruskim podjetjem Novatek. Total in Novatek skupaj s kitajskimi podjetji že sodelujeta pri proizvodnji plina na sosednjem polotoku Jamal.

Osnovno sodišče v Prištini je lastnika kosovske klinike Medicus Luftija Dervishija obsodilo na sedem in pol let zaporne kazni zaradi ilegalnih presaditev ledvic. Sodišče je ugotovilo, da je Dervishi v letu 2008 bil del mednarodne kriminalne organizacije, v katero so bili vpleteni ljudje iz Kosova, Turčije, Ukrajine in Izraela. Klinika Medicus je revne ljudi iz Turčije, Rusije, Moldavije in Kazahstana, v zameno za deset do petnajst tisoč evrov, ilegalno operirala in ledvice prodajala bogatim pacientom, s tem pa v letu dni zaslužila okrog 680 tisoč evrov, je ugotovilo sodišče. Dervishi mora plačati tudi osem tisoč evrov in po odsluženi zaporni kazni dve leti ne bo smel delati kot urolog. Na leto zaporne kazni je bil obsojen tudi glavni anestezist Sokol Hajdini. Sodišče je v primeru Medicus ponovno razsojalo, potem ko je vrhovno sodišče prvotno obsodbo iz leta 2013 razveljavilo zaradi postopkovnih nepravilnosti.

Za konec pregleda tujih novic skočimo še v Brazilijo, kjer je vlada sklenila dogovor s tovornjakarji. Ti so tako za 15 dni prekinili štiridnevno stavko, ki je povzročila pomanjkanje goriva in zmanjšala dobavo hrane ter izvoz. Po podatkih policije so tovorni prevozniki blokirali glavne prometnice v 23 od 26 zveznih držav. Transportni sindikati nasprotujejo višanju cene dizelskega goriva, ki se povzpenja zaradi rasti vrednosti sodčka nafte in padanja vrednosti brazilske valute. Sindikati trdijo, da se višje cene goriva zažirajo v plače delavcev. V manj kot letu dni so se merjeno v realih cene dizla namreč zvišale za več kot 40 odstotkov.  Vlada je v zameno za prekinitev stavke pristala na ukinitev enega od davkov na dizel in subvencije, kar naj bi skupaj ceno goriva za tovornjakarje znižalo za 10 odstotkov.

Nekaj minut nazaj bi se morala zaključiti dvourna opozorilna stavka v jeklarni Štore Steel, a jo je sindikat odpovedal. Sindikat štajerskih sindikatov, ki spada pod okrilje Konfederacije slovenskih sindikatov, se zavzema za višjo plačo tistih delavcev, ki delajo pod težkimi pogoji. Več predsednik sindikata in predsednik stavkovnega odbora Roman Čelešnik.

Izjava

Stranka Glas za otroke in družine se je po poročanju tednika Reporter odločila odstopiti od kandidature v vseh volilnih okrajih. Predsednik stranke Aleš Primc naj bi odločitev sprejel po pogovoru z Janezom Janšo. Aleš Primc je na Twitterju sporočil, da so informacije o odstopu prišle v medije brez soglasja vodstva stranke. Uradno izjavo bo Primčeva stranka podala po odločitvi Nove ljudske stranke. Kako bo s kandidaturo Nove ljudske stranke, katere ustanovitelj je Franc Kangler, zaenkrat ni znano. Stranki namreč tvorita predvolilno koalicijo Združena desnica.