OFF nezgodnega poboja
Izraelska vojska je v Gazi zadela avtomobila nevladne organizacije World Central Kitchen in ubila sedem humanitarnih delavcev. Sodelavci organizacije, ki ima sedež v ameriški prestolnici, so zapuščali skladišče v Deir al Balahu v centalni Gazi, kamor so dostavili dobrih 100 ton hrane. Gre za hrano, na območje okupirane Gaze dostavljeno po morju. Humanitarce je vojska ubila, čeprav so z izraelsko vojsko svojo pot skomunicirali in so potovali v jasno označenih avtomobilih. Izraelska vojska humanitarne organizacije napada vsakodnevno, tokrat pa je ubila kar šest delavcev, ki niso bili Palestinci. Palestinec je bil le eden od voznikov, ostali pa so imeli avstralsko, poljsko, britansko ali ameriško-kanadsko državljanstvo. Zato so zahodne vlade, ki so do pobijanja Palestincev indiferentne, izraelske uradnike pozvale k pojasnilom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poboj humanitarcev označil za nenamernega in tragičnega, češ da se take stvari v vojnem času pač zgodijo. Cilj izraelskih napadov na humanitarce je preprečiti dobavo nujno potrebnih živil in stradanje palestinskega ljudstva. Iz World Central Kitchen so že sporočili, da svoje dejavnosti v regiji prekinjajo. Podobno je oznanila še ena nevladna organizacija s sedežem v Združenih državah Amerike, American Near East Refugee Aid.
Izraelska vojska je v zračnem napadu zadela iranski konzulat v sirskem Damasku in ubila dva poveljnika iranske revolucionarne garde. Sredi belega dne je v konzulatu, ki leži poleg iranskega veleposlaništva, po podatkih iranske vojske ubila sedem ljudi. Med njimi sta brigadir Mohamad Reza Zahedi in njegov namestnik Mohamad Hadi Hadžriahimi. Oba sta sodila v poveljniško strukturo sil Kuds, to je specialni oddelek iranske vojske za operacije v tujini. Do leta 2016 je bil Zahedi tudi vodja sil Kuds v Libanonu in Siriji. Iranski oblastniki si še pridržujejo pravico do izbire sredstev odgovora, izraelski pa poročil tujih medijev ne komentirajo.
Izraelske oblasti poročanje tujih medijev resnici na ljubo onemogočajo, zdaj uradno. Kneset je potrdil zakon, ki vladi omogoča, da prepove oddajanje tujim medijem. Zakon meri predvsem na katarsko televizijo Al Džazira, ki je eden glavnih svetovnih virov informacij s terena v Gazi. Televizijo je izraelski premier Benjamin Netanjahu obtožil povezav s palestinskih Hamasom, kar so pri televiziji ovrgli. Prepričani so, da izraelska vojska njihove novinarje cilja nalašč. V Gazi je izraelska vojska sicer samo od oktobra pobila več kot 100 novinarjev. Novi zakon ministru za komunikacije Šlomu Kariju omogoča izdajo ukaza o prenehanju oddajne dejavnosti tujih kanalov. To lahko po zakonu stori, če je premier prepričan, da vsebine kanala neposredno ogrožajo državno varnost. Prepoved lahko traja do 45 dni, a jo minister lahko tudi podaljša. Netanjahu je takoj po sprejetju zakona naznanil prepoved dejavnosti Al Džazire na izraelskem ozemlju.
Še v najmočnejšo podpornico izraelskega kratenja palestinske pravice do obstoja, ki pod vladavino republikanskih konservativnih sodnikov ni prav nič prizanesljiva niti do pravic lastnih državljank. Floridsko vrhovno sodišče je odločilo, da pravica do zasebnosti ne vključuje pravice do splava. S tem je sodišče, v katerem so sami republikanci, odločilo, da je zakonodaja, ki splav prepoveduje od 15. tedna nosečnosti, legalna. Še več, floridski kongres je na pobudo republikanskega guvernerja Rona DeSantisa pred letom dni sprejel prepoved umetne prekinitve nosečnosti od šestega tedna nosečnosti, v zakon pa vstavil člen, po katerem prepoved začne veljati, ko o ustavnosti prepovedi od 15. tedna odloči vrhovno sodišče. Čez mesec dni bo tako na Floridi v veljavo stopila prepoved splava po šestem tednu nosečnosti, kar je v praksi zaradi izjemno kratkega roka skoraj absolutna prepoved. V primeru posilstva, incesta ali trgovine z ljudmi bo splav dovoljen do 15. tedna nosečnosti, a le, če ženska predloži policijsko poročilo, prepoved približevanja, medicinsko poročilo ali drug materialni dokaz. Zakon zdravnikom prepoveduje tudi naročanje žensk na poseg na daljavo. Florida je bila med južnimi ameriškimi zveznimi državami zatočišče za opravljanje splava, saj so ostale države pravico skušale omejevati še pred odločitvijo vrhovnega sodišča ZDA iz leta 2022, ki je z razveljavitvijo sodbe Roe proti Wade odprlo vrata za prepovedi splava na ravni zveznih držav. Še leta 2020 je bilo na Floridi opravljenih 19 legalnih splavov na 1000 žensk, kar je bilo največ v celotnih ZDA. Najbližja zvezna država, v kateri bo splav za Floridčanke mogoč po šestem tednu nosečnosti, bo zdaj okrog 1000 kilometrov oddaljena Virginija. Floridsko vrhovno sodišče je v ločenem primeru odločilo, da o pravici do splava ljudstvo lahko glasuje na referendumu. Civilna iniciativa je za referendumsko pobudo zbrala skoraj milijon podpisov volivcev, sodišče pa je o pobudi odločilo, da je dovolj jasna. Civilna iniciativa je predlagala amandma k floridski ustavi, po katerem zakonska prepoved, omejitev, kaznovanje ali odlog splava ne bodo dovoljeni. Referendum bo predvidoma petega novembra, hkrati z volitvami za predsednika ZDA. Da bi uspešno amandmirali floridsko ustavo, mora za amandma glasovati vsaj 60 odstotkov volivcev.
Adisa Imamovića Pixija, ki je na severozahodu Bosne in Hercegovine med prvoborci za dostojno življenje beguncev, je v Veliki Kladuši povozil avtomobil. Polomil mu je sedem kosti, ker pa v Bosni ni zdravstveno zavarovan, si stroškov zdravljenja ne more privoščiti. Na spletu so prijatelji zagnali peticijo, v sklopu katere pozivajo k pomoči Pixiju za stroške operacij, terapij in 24-urne oskrbe. Več pove tovarišica Barbara Vodopivec.
Koalicijske stranke so predlagale in v državnem zboru izglasovale prestavitev obravnave novele zakona o zdravniški službi na eno prihodnjih sej. Čeprav novelo, s katero bi zdravnikom zakonsko naložili opravljanje obveznih storitev v času stavke, uradno obravnavajo po nujnem postopku, kaže, da njeno sprejetje vendarle ni tako nujno. Utemeljitev za preložitev pa skopa, Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda:
Po predlogu novele bi morali zdravniki med stavko opravljati triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Prav tako bi morali opravljati vse storitve stopnje zelo hitro ter storitve za invalide in druge ogrožene skupine. Predlog novele predvideva tudi obvezno opravljanje storitev za ugotavljanje in zdravljenje malignih obolenj, vključno s presejalnimi programi. Rešitve v predlogu novele sledijo odloku o opravljanju zdravniške službe v času stavke, ki ga je vlada sprejela konec februarja. Odloka stavkajoči ne upoštevajo, zdravniški cehovski sindikat Fides pa ga tudi izpodbija na ustavnem sodišču. Njihov argument je, da odlok, s katerim vlada posega v pravico do stavke, nima zakonske podlage. Prav to pa bi novela zakona zagotovila. Fides, v katerem zahtevajo predvsem povišice za zdravnike, v stavki vztraja poltretji mesec. Vlada in sindikat sta tudi v postopku mediacije.
Vir fotografije: WHK, twitter
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj