Off od Čila do Južne Afrike

Čilenska policija je v Santiagu pridržala 139 ljudi, večina izmed njih so študenti, ki so nekaj dni zasedali tri srednje šole v glavnem mestu. Zasedbe so namreč del protestov proti vladni izobraževalni politiki. Pri vdoru policije v šole je prišlo do spopadov. Policija je pri prisilni izselitvi uporabila vodni top, študenti pa so vanjo metali kamenje. Čeprav so bili izgnani iz teh treh šol, pa imajo študenti še vedno pod nadzorom nekatere druge šole. Čilenski študenti so že lani začeli z množičnimi protesti proti neenakopravnemu izobraževalnemu sistemu, v katerem imata, kot opozarjajo študenti, srednji in višji razred dostop do kvalitetne izobrazbe, revnejši sloj pa se mora zadovoljiti s premalo financiranimi šolskimi ustanovami. Gibanje za reformo izobraževanja je največje socialno gibanje v Čilu po demokratičnih spremembah leta 1990.

V vrsti napadov v Iraku je umrlo najmanj 53 ljudi, še več pa jih je ranjenih. Po državi je po podatkih oblasti odjeknilo več eksplozij, poleg tega se je tudi streljalo. Nekaj bomb je eksplodiralo v severnem mestu Kirkuk, ostale eksplozije pa so se zgodile v Bagdadu in okoli njega. Nasilje se stopnjuje ravno ob koncu muslimanskega svetega meseca Ramadana. Veliko napadov je bilo uperjenih zoper pripadnike varnostnih sil, nasilje pa se pripisuje sunitskim skupinam, ki želijo spodkopati vlado, ki jo vodijo šiiti. Nasilje v Iraku je v ponovnem porastu že nekaj časa. Julija je tako umrlo več kot 300 ljudi, kar je največ po avgustu 2010.

Združeni narodi so se odločili zaključiti svojo vojaško opazovalno misijo v Siriji nekaj dni pred njenim predvidenim koncem. V državi bo namesto nje delovala majhna civilna pisarna s približno dvajsetimi uradniki z namenom ohranjanja političnih stikov. V pojasnilo poteze svetovne organizacije je francoski veleposlanik pri Združenih narodih, Gerard Araud, dejal, da pogoji za nadaljevanje misije, torej prenehanje uporabe težkega orožja in splošno zmanjšanje nasilja, niso bili izpolnjeni. Misija je bila del mirovnega načrta nekdanjega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Anana, nasilje v državi pa je izvajanje misije zelo otežilo. Opazovalci Združenih narodov so bili tudi večkrat napadeni. Francoski veleposlanik, sedanji predsednik Varnostnega sveta, je dejal, da bo misija končana v nedeljo. Spopadi v Siriji se medtem nemoteno nadaljujejo. O bojih poročajo iz glavnega mesta Damask in strateško pomembnega Alepa. Po podatkih Združenih narodov je od začetka upora proti vladi predsednika Bašarja al Asada marca lani do sedaj umrlo že 18.000 ljudi.

V včerajšnjem spopadu rudarjev in policije v Južni Afriki je umrlo najmanj 30 ljudi, je sporočil policijski minister Nathi Mthethwa. Policija je skušala prekiniti protest rudarjev rudnika platine v kraju Marikana, ki so bili oboroženi s palicami in mačetami. Na protestu se je zbralo več tisoč rudarjev, ki zahtevajo višjo plačo. Policija je skušala množico najprej razgnati z vodnim topom, solzivcem in zvočnimi granatami, po poročanju nekaterih prič pa je začela streljati, ko je skupino policistov napadlo več protestnikov. Streljanje naj bi trajalo približno dve minuti. Napetosti med protesti za višje plače so stopnjevala tudi nesoglasja rivalskih sindikatov. Stavka, ki jo država označuje za nezakonito, traja že teden dni.

Spreminja se pristojnost nemške vojske znotraj državnih meja, ki je bila pred tem strogo omejena in zapisana v ustavo kot varovalka pred zlorabami in terorjem, ki so ga izvajale vojaške in paravojaške enote v času nacistične vladavine. Nemška vojska lahko namreč po razsodbi nemškega ustavnega sodišča od danes naprej izvaja vojaške operacije tudi znotraj države. Uporaba razpoložljivega vojaškega arzenala na nemških ulicah bo sicer dovoljena le v primerih terorističnih napadov katastrofalnih razsežnosti in ne v primerih nadzorovanja protestnih množic, so pojasnili nemški ustavni sodniki. Uporaba strelnega orožja je sprejemljiva kot zadnja možnost in jo mora odobriti zvezna vlada, ki odločitve ne sme enostavno prepustiti le obrambnemu ministru.

Eden izmed aktivnejših slovenskih sindikatov, vsaj kar se tiče pozivanja vlade k prenehanju varčevanja na njihovem področju, Sindikat ministrstva za obrambo, je oblastem ponovno poslal odprto pismo. Tokrat so ga naslovili na predsednika vlade, ministra za obrambo, načelnika generalštaba Slovenske vojske, poslali pa so ga še poslanskim skupinam in medijem. V pismu sindikat ponovno izpostavlja pomen obrambnega resorja za varnost države in državljanov, a opozarjajo, da del odgovornosti za obrambo države nosi tudi politika. V sindikatu se pritožujejo, da jim vlada z varčevanjem na njihovem področju onemogoča kvalitetne pogoje za uresničevanje nalog, ki jih imajo na podlagi predpisov.

V sindikatu zahtevajo takojšnjo ustavitev zmanjševanja proračunskih sredstev za obrambni resor, samostojni plačni sistem, ki bo zagotavljal kvalitetno preživljanje zaposlenih in njihovih družin ter popravo nizkega življenjskega standarda zaposlenih v obrambnem resorju. O njihovem zadnjem javnem pozivu smo govorili z izvršnim sekretarjem sindikata ministrstva za obrambo Marjanom Lahom:

Izjava v celotnem posnetku oddaje

V pismu sindikat položaj vojaka opisuje s sledečimi besedami, citiramo: „Skupaj s svojo družino bo zaradi novih varčevalnih ukrepov ostal lačen, bos, nag in brez strehe nad glavo. Zraven tega, ga bomo pustili tudi brez oborožitve in si potem lahko zamislimo pripadnika Slovenske vojske na bojišču, brez oborožitve, s praznim krožnikom v roki“, konec citata. Laha smo vprašali, ali pri tem opisu vendarle ne gre za pretirano dramatizacijo:

Izjava v celotnem posnetku oddaje

Po nedavni smrtni grožnji Janezu Janši in njegovi ženi, ki jo je preko vladnega portala e-uprave posredoval zaenkrat še nepotrjeni posameznik, se je poleg novinarjev državnega medija TS Media zganil tudi notranji minister Vinko Gorenak. Ta je na svoji spletni strani zapisal, da ga hitrost reakcij organov pregona pri ukrepanju v primeru pozivov k nasilju ne prepričuje v zadostni meri, zato je dodal, citiramo: „Tudi zato prav to zahtevam od njih, pa naj to razumejo kot politični pritisk ali pa ne,“ konec citata. Organi odkrivanja in pregona imajo, kot pravi Gorenak, na voljo dovolj zakonskih možnosti, da reagirajo hitro in učinkovito, a dodaja, da ne ve, če se tega dovolj zavedajo.