OFF Odstopov in izvolitev

Južnokorejska predsednica Park Geun-hye je pogojno ponudila svoj odstop in pozvala parlament, naj določi rok prenehanja njenega mandata, ki bi se sicer iztekel leta 2018. Predsednica svoj odstop pogojuje z ukrepi, ki jih mora pred tem sprejeti parlament v izogib političnemu vakuumu. Opozicijski poslanci njeno ponudbo zavračajo kot poskus, da bi se predsednica izognila zamrznitvi mandata s strani parlamenta. Njen odstop je prav tako zahtevalo približno pol milijona protestnikov, ki so se udeležili nedeljskih demonstracij proti koruptivnim dejanjem predsednice.

Od odstopa k izvolitvi. Po predhodnih rezultatih predsedniških volitev na Haitiju je v prvem krogu zmagal Jovenel Moise. Ker je dobil več kot 50 odstotkov glasov, drugega kroga ne bo. Moise je izbranec bivšega predsednika Michela Martellyja, ameriškega zaveznika. Ta se je v politiko prvič vključil kot podpornik s strani Združenih držav Amerike podprtega državnega udara proti prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku Jeanu Bertrandu Aristidu leta 1992. Haiti je tako po letu dni dobil izvoljenega predsednika. Po odstopu Martellyja in neuspešnih volitvah je državo namreč vodila začasna vlada. Volitve so bile prvič izvedene oktobra 2015, ko naj bi prav tako zmago slavil Moise. Po obtožbah opozicijskih kandidatov, verskih skupin in borcev za človekove pravice, da je zmaga Moisa prevara, so sledili množični protesti, ki so povzročili razveljavitev volitev. Volilna udeležba je bila le enaindvajsetodstotna, kar novemu predsedniku ne zagotavlja visoke mere legitimnosti.

Če se je Haiti že pred dobrimi 200 leti odrešil formalne kolonialne nadvlade, pa se ta za staroselsko prebivalstvo nadaljuje nekaj tisoč kilometrov severneje. Guverner Severne Dakote je odredil razpustitev šotorišča, ki so ga vzpostavili protestniki proti predvideni gradnji naftovoda čez staroselska zemljišča v območju Standing rock. Guverner se sklicuje na težke zimske razmere in na zakon o nesrečah, ki mu omogoča zapoved evakuacije in prepoved kasnejše vrnitve. Poudaril je, da v zasilno šotorišče zaenkrat ne namerava poslati policijskih enot ali narodne straže. Protestnike je guverner posvaril, da državne reševalne službe od sedaj naprej na območju ne bodo posredovale.

Na Balkan. Državni zbor Črne gore je s tesno večino potrdil sestavo nove vlade premierja Duška Markovića. Seje pa se ni udeležila opozicija, ki ne priznava rezultatov parlamentarnih volitev. Novo vlado bo sestavljalo 19 ministrstev, od tega tri novoustanovljena, premier pa je na tem mestu zamenjal strankarskega kolega Mila Đukanovića. Opozicija je naznanila, da se ne bo udeleževala sej državnega zbora, dokler ne bodo raziskani domnevno kupovanje volilnih glasov, ponarejanje osebnih dokumentov in poskus državnega udara na dan volitev. Predlagala je ustanovitev posebne mednarodne komisije, ki bo preiskala ozadje aretacije dvajsetih osumljencev, vpletenih v domnevni državni udar na volilni dan oktobra letos. Nova vlada je kot prednostni nalogi izpostavila zaključek pogajanj o vključitvi v zvezo NATO in povezovanje z EU, medtem ko Demokratična fronta, največja opozicijska stranka, temu nasprotuje.

Po nedavnih poročilih, koliko orožja iz držav bivše Jugoslavije se pollegalno proda na vojna območja Bližnjega Vzhoda, so v organizaciji Conflict Armament Research razkrili, da se je tam znašlo tudi orožje potencialno slovenskega izvora. Konkretno, šlo je za rakete M79, poznane kot ose in granatne mine M68. V Libiji, Siriji in Iraku je bilo silam Islamske države zaseženih več raket M79, ki so imele zelo podobne serijske številke kot tiste, ki jih je Slovenija zaradi dotrajanosti poslala v uničenje na Slovaško leta 2005. Teh je bilo približno 6800, za njihovo uničenje pa smo plačali 750 tisoč evrov. Uničenje je izvedla družba VOP, ki naj bi po navedbah slovaških medijev imela zmogljivosti uničevati zgolj naboje in manjše orožje.

Slovenija je edina država, ki je potrdila, da je imela rakete M79 na zalogi, je pa mogoče, da izvirajo iz kakšne druge države bivše Jugoslavije. Mine M68, ki so se leta 2015 znašle v iraškem Tikritu, pa so imele isto serijsko številko kot nekatere od tistih, ki jih je leta 2008 Slovenija donirala afganistanski nacionalni armadi v okviru mednarodne NATO donacije. Več o prodaji orožja z Balkana v države Bližnjega Vzhoda lahko izveste v oddaji Orožarski Balkan Ekspres, ki je dostopna na naši spletni strani.

Ministrstvo za javno upravo je v javno razpravo poslalo predlog novega zakona o nevladnih organizacijah. Ta opredeljuje kriterije, kdaj se določena organizacija šteje za nevladno. Neopredeljenost o tem, katera organizacija je nevladna, povzroča probleme predvsem državnim organom, ki si morajo pojem nevladnih organizacij objasniti sami. Nov zakon naj bi olajšal delo državnih in občinskih organov, hkrati pa bi se izognili problemom, ki nastopijo pri prijavah na javne razpise. Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Goran Forbici pojasni, kakšne spremembe uvaja nov predlog zakona.

Izjava

Kljub temu, da predlog zakona prinaša koristi, ostaja Forbici kritičen.  

Izjava

Off so pripravili vajenki Rina in Neja ter Vid.