OFF ofenziv in starih krivd

Medtem ko ameriška diplomatska ofenziva v prid vojaškega posredovanja v Siriji na srečanju držav G20 ni dosegla svojega namena, se je pozivom proti vojaški akciji pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon. Ob robu humanitarnega srečanja v sklopu vrha G20 je Ban ponovil bojazen mnogih, da bi slabo premišljena uporaba sile lahko še povečala sektaške napetosti in nasilje. Ob tem je pozval države naj se zedinijo predvsem pri nudenju humanitarne pomoči rastoči populaciji sirskih beguncev, ki je že presegla številko 2 milijona. Generalni sekretar je begunsko krizo označil kot najhujšo v nedavni zgodovini.

Nevzdržnost situacije sirskih beguncev potrjujejo številke agencije Združenih narodov za begunce. Ta se namreč sooča s hudim pomanjkanjem sredstev in dobrin za pomoč vedno večjemu številu beguncev v Libanonu in Jordaniji. Po besedah predstavnikov agencije begunska populacija v Libanonu šteje že vsaj 720 tisoč ljudi, tako da bodo morali z oktobrom uvesti selektivno pomoč. Pomanjkanje sredstev namreč narekuje ukrepe nujne pomoči zgolj tistemu delu begunske populacije, ki brez le-te ne bi mogla preživeti.

Prehodna egiptovska vlada je začela s postopki za razpustitev Muslimanske bratovščine. Slednja se je marca letos registrirala kot nevladna organizacija, pristojno ministrstvo pa naj bi kmalu odločalo o njenem statusu. Vojaške oblasti Bratovščino namreč obtožujejo organiziranja oboroženih milic in drugih nelegalnih aktivnosti, ki nikakor ne sodijo v opis dejavnosti nevladne organizacije. Najnovejša gonja proti Muslimanski bratovščini se je začela po odstavitvi predsednika Mohammeda Morsija 3. julija in protestih proti temu dejanju egiptovske vojske, na čelu katerih je bilo prav to islamistično gibanje. Od takrat se je v zaporu znašlo tudi veliko število vodilnih predstavnikov Bratovščine, med njimi njihov vrhovni vodja Mohammed Badie, ki jih obtožnice bremenijo spodbujanja k nasilju in uboju.

Nizozemsko vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo sodišča nižje instance, po katerem je Nizozemska odgovorna za smrt treh bosanskih Muslimanov iz Srebrenice leta 1995. Nesrečnike so namreč pripadniki nizozemskega mirovnega bataljona julija 1995 nagnali iz svoje baze, kjer so skušali poiskati zatočišče pred enotami bosanskih Srbov, ki so zavzeli Srebrenico. Mesto je bilo takrat sicer pod zaščito Združenih narodov. Trojica seveda ni bila edina s podobno usodo, ki se je končala v genocidnem masakru, so pa njihovi svojci z uspešno sodbo dosegli, da lahko nadalje zahtevajo odškodnino od Nizozemske. Eden od svojcev umorjenih, ki so od leta 2003 iskali pravico na sodišču, je tudi Hasan Nuhanović, v tistem času prevajalec za enote Združenih narodov in avtor knjige „Pod zastavom Ujedinjenih nacija“. Nuhanović je v srebreniškem genocidu izgubil očeta in brata.

Sodišče Evropske unije pa je presodilo, da morajo države odmrzniti sredstva sedmih iranskih bank, ki so jih zadele sankcije zaradi domnevnih povezav z iranskim jedrskim programom. Po mnenju sodišča v primeru dotičnih bank ni zadostnih dokazov, da so res kakorkoli povezane s spornim programom. Zgolj pri dveh bankah je sodišče sankcije podprlo kot upravičene. Razsodba pomeni precejšen udarec prizadevanjem zahodnih držav pri sankcioniranju Irana, čeprav zgodba še ni končana in imajo vlade Evropske unije še dva meseca časa za pritožbo na odločitev sodišča. V tem obdobju bodo sredstva vseh omenjenih bank ostala zamrznjena.

Ciprski parlament je po maratonskem zasedanju in ponovljenem glasovanju vendarle sprejel zakon, ki predvideva nov sveženj protikriznih ukrepov v zameno za drugi obrok mednarodne pomoči v višini poldruge milijarde evrov. Več sto ljudi je medtem pred parlamentom protestiralo proti sprejetju varčevalnih ukrepov. Nova zakonodaja se nanaša na reorganizacijo bank, predvsem zadružnih, ki bodo po novem pod neposrednim nadzorom centralne banke.

Protestnega shoda proti vladi in koruptivnemu kadrovanju v državnih in občinskih podjetjih se je včeraj udeležilo okoli 300 protestnikov. Začetnega shoda na trgu republike so se poleg gibanja Vseslovenske ljudske vstaje, Odbora za pravično družbo in Iniciative za Demokratični Socializem z lastnim ozvočenjem udeležili tudi bolj desni elementi protestne javnosti, ki so preko odprtega mikrofona med prisotne sejali semena razdora z izjavami tipa: “Kje so vaše slovenske zastave?”

Jedro protestnikov se je nato premaknil na pohod skozi center Ljubljane, ki so ga končali pred vladnim poslopjem, kjer so prebrali svoje zahteve po koncu koruptivnih in klientelističnih praks, kot jih je v preteklih tednih izpostavilo kadrovanje Gašparja Gašparja Mišiča na mesto predsednika uprave Luke Koper. Luka Mesec iz Iniciative za Demokratični Socializem je izpostavil, da je Luka Koper edino slovensko pristanišče in kot takšno naravni monopol. Glede na to, da se nam kmalu obetajo novi svežnji privatizacij, bi morebitna privatizacije tega pristanišča omogočila stekanje rente naravnega monopola v zasebne žepe. Po Meščevem mnenju privatizacija zato ni rešitev za klientelistično prakso, zahtevati je potrebno ohranitev in razširitev državnega lastništva, a hkrati s tem tudi temeljite spremembe tega kako se z njim upravlja.

Vlada je sprejela sklep, ki predvideva ukinitev šolskega muzeja in ustanovitev novega Muzeja šolstva in športa Republike Slovenije. S sklepom, ki ga je vlada poslala v medresorsko usklajevanje, so najbolj presenečeni v Slovenskem šolskem muzeju, pri katerem so bili z odločitvijo vlade seznanjeni kar po elektronski pošti. Kaj torej pomeni predlog vlade za pred 115 leti ustanovljen Muzej šolstva nam je pojasnil njegov direktor Stane Okoliš:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Šolski muzej pri oblikovanju sklepa ni sodeloval, Okoliš pa pojasnjuje tudi pomanjkljivostih v postopku in nestrokovnih prijemih:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje