OFF ogorčenja nad Korona zakoni

Turčija je blokirala dostop do spletnih vsebin javnih radiotelevizij in tiskovnih agencij Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov. Ukrep prihaja teden dni po tem, ko je Saudova Arabija blokirala spletne vsebine javne turške radiotelevizije in tiskovne agencije. Zaostritev odnosov med državama je posledica dejstva, da so turški tožilci pred mesecem dni 20 saudskih uslužbencev obtožili sodelovanja v umoru novinarja Džamala Hašokdžija na saudskem konzulatu v Istanbulu leta 2018. Med obtoženimi je tudi nekdanji namestnik vodje državne obveščevalne službe Ahmed Asiri in nekdanji kraljevi svetovalec Saud Al Kahtani. Prav ta naj bi bila po mnenju turškega tožilstva ključna v zločinu naklepnega umora. 

Venezuelski minister za zunanje zadeve Jorge Arreaza je obsodil transakcijo v vrednosti okoli 350 milijonov dolarjev z računa venezuelske centralne banke pri ameriški Citibank na račun nacionalne skupščine. Gre za nekdaj zakonodajno telo v rokah opozicije pod vodstvom samooklicanega predsednika Juana Guaidója [huAn uaidO], ki pa ga vlada de facto ne priznava za legalno. Kljub temu je nacionalna skupščina “avtorizirala” prenos sredstev na svoj bančni račun, oblasti Združenih držav Amerike, ki podpirajo Guaidója in opozicijo, pa so ga odobrile. Sredstva centralne banke na računu pri Citibank so bila sicer zaradi ameriških sankcij zamrznjena. Njihov prenos na račun s strani vlade nepriznanega telesa je centralna banka že označila za nelegalen. Ameriška vlada je v preteklosti sicer že večkrat premestila sredstva venezuelske države, ki so se nahajala na računu bank v Združenih državah, na račun Juana Guaidója, denimo sredstva Citgo, ameriške podružnice venezuelskega državnega naftnega podjetja PDVSA. 

V Braziliji potekajo protesti proti pandemičnim ukrepom v času koronakrize. Protestniki, ki so na ulice Ria de Janeira, São Paula in glavnega mesta Brasilia prihrumeli z najrazličnejšimi transportnimi sredstvi, naslavljajo guvernerje zveznih držav, naj umaknejo restriktivne ukrepe, s katerimi so podjetja prisilili, da so v času pandemije zaprla svoja vrata. Protestnikom se je pridružil tudi predsednik Jair Bolsonaro, ki je prav tako močan kritik ukrepov “ostani doma”, saj ga bolj kot virus skrbi gospodarska škoda. Dan pred demonstracijami je odpustil zdravstvenega ministra Luiza Henriqueja Mandetta, saj nista soglašala glede ukrepov. Namesto predsednika situacijo vsaj znotraj favel nadzirajo kriminalne tolpe, ki skušajo zagotoviti karanteno prebivalcev. Podobno je ameriški predsednik Donald Trump podprl ameriške protestnike, ki nasprotujejo karanteni, in z objavami na Twitterju pozval k osvoboditvi zveznih držav v karanteni.

Na ulice so se podali tudi Izraelci. S protestno držo v koronačasih, ki narekuje telesno razdaljo dobrega metra in pol, črno zaščitno masko ter črno zastavo so Izraelci želeli izkazati nezadovoljstvo nad restriktivnimi vladnimi ukrepi premierja Benjamina Netanjahuja. Protestnike moti zlasti ukrep sledenja z mobilnimi aplikacijqmi. Netanjahu, ki bo sicer po koncu epidemije moral svojo nedolžnost dokazovati kar v treh korupcijskih procesih, se s tekmecem Benijem Gancem trenutno dogovarja za sestavo velike koalicije. Na shodu s sloganom “Obvarujmo demokracijo” so protestniki svoje zahteve naslovili tudi na Gancevo stranko Modra in bela, naj se ta ne pridružili koaliciji z Netanjahujem. 

Nemški medij Süddeutsche Zeitung in švicarski medij Luzerner Zeitung sta s pomočjo neimenovanega vira razkrila identiteto do zdaj neznane osebe na skrivnem srečanju s predsednikom Mednarodne nogometne zveze FIFA Giannijem Infantinom v bernskem hotelu leta 2017. Po na novo razkritih podatkih gre za Cedrica Remunda, švicarskega tožilca, ki je bil neposredno zadolžen za preiskavo korupcije pri organizaciji svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006. Preiskoval je tudi sumljivo pogodbo o televizijskih pravicah, ki jo je leta 2006 podpisal Infantino, takrat še kot predsednik evropske krovne nogometne organizacije UEFE. Poleg predsednika FIFE in tožilca Remunda pa je bil na sestanku prisoten tudi švicarski državni tožilec Michael Lauber, ki je raziskoval korupcijo v FIFI in domnevno nezakonito delovanje samega Infantina. Lauber, ki je sicer vodja preiskav korupcije v FIFI že od leta 2015, je na zaslišanju odbora za etiko zanikal udeležbo na sestanku. Etična komisija pa je Lauberju sicer prisolila zaušnico s tem, ko ga je obtožila več poklicnih kršitev ter mu znižala plačo. A Lauber na položaju ostaja.

Novice iz Slovenije

Stranka Levica je pripravila zahtevo za ustavno presojo prvega paketa protikoronskega zakona, ki jo na ustavno sodišče vlaga skupaj z opozicijskimi strankami LMŠ, SD in SAB. Spornost paketa zakona se nanaša predvsem na 9. in 103. člen, ki se vežeta na policijska pooblastila in prepoved medobčinskega gibanja. Odločitev Levice komentira njen poslanec Matej Vatovec.

Izjava

Znanstvena redakcija sporoča: pri novem koronavirusu imajo države na voljo dve opciji: zajezitev in ublažitev. Zajezitev naj bi zaustavila širjenje virusa po skupnosti, ko to ni več mogoče, pa nastopi ublažitev z zaprtjem šol, zaustavitvijo potovanj, sledenju pravilom distanciranja in podobno. Evropske države so bile na prihod virusa nepripravljene in v ukrepanju neusklajene, zato so bile tudi tiste, ki so bile na udaru prve, na primer Italija in Španija, neuspešne pri prvotni zajezitvi širjenja virusa. Trenutno večina držav počasi sprošča ukrepe, a ni jasno, kaj sledi, zajezitev ali kolobarjenje med sproščevalnimi ukrepi in strogimi ukrepi za ublažitev.

Kako efektivno izpeljati zajezitev, pa demonstrira Nova Zelandija, ki že od samega začetka sprejema ustrezne ukrepe. Zelo zgodaj v poteku epidemije, 25. marca, ko je bilo tam aktivnih in potrjenih nekaj manj kot 200 primerov, so prešli v štiritedensko splošno karanteno. Ta naj bi se zaključila 23. aprila, a so se jo odločili podaljšati do naslednjega ponedeljka.

V tem obdobju so oblikovali štiri ključne točke, ki naj bi omogočile lažji prehod iz karantene in zajezitev širjenja virusa, in sicer: stroka mora biti jasna, da je nezaznano širjenje virusa znotraj skupnosti malo verjetno, poskrbeti morajo za obširno sledenje stikom in nadzor na mejah ter za zadostno zmožnost zdravstvenega sistema. Samo za vzpostavitev obširnega sledenja stikom okuženih, angleško “contact tracing”, so namenili dodatnih 30 milijonov evrov. Na prvem mestu je povečanje števila ekip na terenu in šele na zadnjem mestu najdemo razvoj aplikacije za vzpostavitev sistema sledenja stikom okuženih. V času globalne pandemije se splača biti otok.