Off omiljenega zategovanja pasu v prihodnjem letu

Začnimo z Mehiko, kjer so znova odjeknili protesti. Na tisoče Mehičanov se je ob obletnici dvoletnega mandata predsednika Enriqueja Pena Nieta podalo na ulice in zahtevalo njegov odstop. Nezadovoljstvo nad njim je naraslo po incidentu verjetnega umora 43 študentov v mestu Iguala, ki je sprožilo mnogo razprav o korupciji tamkajšnje politične garniture. Protesti, ki so potekali v podporo družinam izginulih študentov, so kljub nekaterim izgredom minili mirno. Skupina protestnikov pa je pod organizacijo sindikata učiteljev blokirala državno oljno rafinerijo na jugu Mehike.

Gambija, država v zahodni Afriki, je prekinila vse diplomatske odnose z Evropsko unijo. Prekinitev dialoga prihaja po pogojevanju 150 milijonske evropske finančne pomoči s spreminjanjem proti-homoseksualnega zakona in temeljitejšem zagotavljanjem človekovih pravic v dotični državi. Predsednik Gambije Yahya Jammeh je pritiske zavrnil, češ da ne bo podlegal zunanjim silam, ob tem pa tudi zavrnil prisostvovanje pri prostotržnem ekonomskem trgovinskem sporazumu z Unijo. Ta bi po njegovem mnenju nadaljevala z izčrpavanjem in eksploatacijo Afrike, čemur dodaja: “Raje bomo umrli kot pa bili kolonizirani dvakrat.” Prav tako pa ostaja pri svoji proti-homoseksualni retoriki, saj zavrača spremembe zakona, češ da je homoseksualnost  neboštvena in proti afriški tradiciji.

Spomnimo, pred nekaj meseci sprejeti zakon v Gambiji predvideva možnost doživljenjskega zapora za tiste, okrivljene spolnega odnosa z osebo pod 18 let ali z invalidno osebo. Zakonsko je prepovedano tudi istospolno občevanje v primeru okužbe z AIDS-om oziroma virusom HIV. Predhodna temu zakonu je bila kazen za vršenje homoseksualnega spolnega odnosa sicer 14 let zapora. Temu podoben zakon pa so skušali sprejeti tudi v Ugandi, vendar je bil preklican s strani ustavnega sodišča zaradi premajhnega kvoruma na parlamentarnem zasedanju. To pa tamkajšnje zakonodajalce ne bo ustavilo, saj so že napovedali sprejetje zakona do božiča.

V Keniji je po strelskemu napadu na delavce v kamnoseku v bližini mesta Mandera umrlo 36 ljudi. Po poročilih kenijskih oblasti je okoli dvajset dobro oboroženih upornikov razdelilo napadene delavce na muslimane in ne-muslimane in pobilo “neverujoče”. Odgovornost za napad je prevzela skupina Al-Šabab, ki poskuša na območju Kenije in Somalije uveljaviti šeriatsko pravo. Tiskovni predstavnik omenjene skupine je v elektronskih sporočilih medijem omenil, da je razlog za napad odziv na kenijsko okupacijo muslimanske zemlje in nedavni zračni napad na muslimane v Somaliji. Tokratni napad je le eden v verigi verskega nasilja skupine Al-Šabab.

V Siriji se nadaljujejo spopadi. Islamska država je pred časom sprožila novo ofenzivo na sirske Kurde v severnosirskem mestu Kobani, največjo po začetku obleganja mesta v septembru, v kateri so v zadnjih dneh izgubili vsaj 50 vojakov. Združene države Amerike ob tem nadaljujejo z letalskimi napadi na pozicije Islamske države. Po nekaterih poročilih naj bi v Iraku in Siriji v kar 55 letalskih napadih bombardirali več islamističnih ciljev.

Sirijsko civilno prebivalstvo pa se medtem še naprej sooča z velikim pomanjkanjem osnovnih dobrin, situacija pa se utegne še poslabšati. Agencija za hrano Združenih narodov je namreč sporočila, da bodo na tamkajšnjem območju ukinili Svetovni program za prehrano, saj ji primanjkuje denarja za vzdrževanje 1.7 milijona razseljenih ljudi v Siriji. Iz Svetovnega programa za prehrano so sporočili, da potrebujejo 64 milijonov evrov samo za mesec december, ki bi sirijskim beguncem v sosednjih državah omogočili osnovno podporo.   

Iraški premier Haider al-Abadi je po včerajšnjem škandalu, ki je razkril, da ostaja 50 tisoč “nevidnih” vojakov na plačilni listi Iraške države, odpustil 24 visokih uslužbencev notranjega ministrstva. Iraška država je plačevala 50 tisočim vojakom, ki očitno ne obstajajo, po 600 evrov na mesec, kar letno znese 380 milijonov evrov. Glede na to, da Irak v zadnjem času ni gospodarsko najbolj uspešna država, je ta škandal hud udarec za državo.  

Ruski predsednik Vladimir Putin in direktor Gazproma Aleksej Miller sta med srečanjem s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom naznanila ukinitev gradnje Južnega toka, ki bi dovajal plin Južni Evropi preko Črnega morja. 2600 kilometrski tok, ki bi predvidoma potekal preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije, je bil prekinjen zaradi neodziva Bolgarije glede soglašanja. Putin krivdo pripisuje Evropski uniji, ki je pozivala Bolgarijo k prekinitvi 16 milijardnega projekta, za kar pa kljub temu obstajajo indici, da tega ni spoštovala.

No, Putin se zaradi bolgarske blokade gradnje južnega toka ozira po novih trgih. S turškimi voditelji je namreč podpisal pomembne trgovinske in energijske pogodbe. Putin naj bi cene plina za Turke znižal za 6 odstotkov in jim zagotovil dobavo treh dodatnih milijard kubičnih metrov plina. Omenil je tudi, da bi morebitni novi partnerji pri plinskih ceveh lahko bili Turki. Prav tako sta se Turčija in Rusija dogovorili, da bi do leta 2020 povečali medsebojno trgovanje iz sedanjih 33 milijard na 100 milijard dolarjev. Poleg tega naj bi Rusija zgradila prvo turško jedrsko elektrarno.

Sindikati in vlada so parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za leto 2015. Dogovor podaljšuje že sedanjo zamrznitev napredovanj v nazive in plačne razrede do decembra naslednje leto, prav tako pa se ohranja enoodstotno zmanjševanje zaposlenih z nenadomeščanjem. S tem se bo tudi v nadaljnje privarčevalo 313 milijonov evrov, k čemur pa tokratni dogovor dodaja še okoli 30 milijonov od sprva predvidenih 127 milijonov. Predvideni dodatek bo privarčevan s polletno zamrznitvijo plačevanja premij dodatnemu pokojninskemu zavarovanju in zmanjševanjem mase denarja za izplačilo povečanega obsega dela za polovico. Novost pa je tudi predlog o možnosti 36-urnega delavnika, ki bi ga po dogovoru lahko sklenila delodajalec in delavec. Predsednik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa je do tega skrajšanega delovnika skeptičen:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Ob 17-ih bo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo okrogla miza o akademski neenakosti. Fokus okrogle mize bo na antagonizmih med akademskimi skupnostmi, ki se z neoliberalizacijo in komercializacijo javnega šolstva vidno poglabljajo. Več o dogodku nam je povedal moderator okrogle mize Mirt Komel.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Tit in vajenec Rok.