Off ostrih odzivov

V Varšavi poteka dvodnevni vrh Nata. Udeležujejo se ga vsi voditelji držav povezave, tudi Barack Obama. Glavna tema srečanja bi moral biti Natov odziv na poslabšane odnose z Rusijo, zaradi Brexita pa je v ospredje stopilo tudi vprašanje enotnosti same povezave. Na srečanju bo tudi formalno potrjen dogovor o rotacijski namestitvi štirih bataljonov oziroma med tri in štiri tisoč vojakov na Poljsko in v Baltske države. Med njimi bodo tudi slovenski vojaki. Poleg tega bo ustanovljene enote za hitro odzivanje, ki bodo nameščene v matičnih državah. Poljska in baltske države so sicer izrazile željo po stalni namestitvi sil Nata v njihovih državah. Najmanj so ostrejši politiki proti Rusiji naklonjeni v Nemčiji, še posebno zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Zaključek današnjega dneva bo potekal v dvorani, v kateri je bil leta 1955 podpisan Varšavski pakt.

V številnih mestih v Združenih državah Amerike so ponovno potekali množnični protesti proti policijskemu nasilju nad Afroameričani. Zadnji val portestov sta sprožila dva incidenta, v katerih sta pri rutinski policijski obravnavi umrla dva mlajša moška. Oba incidenta sta bila posneta in objavljena na družabnih omrežjih, kjer sta sprožila vsesplošno ogorčenje. Protesti so v večini mest potekali mirno, v Dallasu pa je prišlo do ostrostrelskega streljanja, v katerem je bilo ubitih pet policistov.

Na tako imenovani Balkanski poti se ponovno povečuje pretok migrantov. Po tem ko je Madžarska ponovno zaostrila nadzor na mejah, je pred madžarsko-srbsko mejo ostalo več sto migrantov. Madžarska je v Srbijo vrnila tudi skoraj 900 migrantov, načrtovala pa naj bi vračilo še več tisočih. Iz Madžarske vlade so sporočili, da nameravajo begunce, ki so jih ujeli v bližini meja, vrniti v Srbijo in na Hrvaško. Pred približno enim mesecem je madžarski parlament namreč sprejel zakon, ki omogoča vračanje beguncev, ujetih v območju osmih kilometrov od meje. Nadzor na mejah pa je zaostrila tudi Avstrija, zaradi česar na meji z Madžarsko nastajajo zastoji.

V Braziliji se nadaljuje politična kriza, ki so jo povzročili korupcijski škandali. Odstopil je predsednik brazilskega kongresa Eduardo Cunha, ki je obtožen vpletenosti v korupcijski škandal Lava Jato. Obtožen je korupcije, ustrahovanja poslancev, oviranja preiskave in zlorabe položaja. Ultra konzervativni Cunha je vodenje spodnjega doma parlamenta prevzel pred približno pol leta, kjer je bil odgovoren za vodenje postopkov, s katerimi je parlament odstavil bivšo predsednico Dilmo Rousseff. Skupaj s predsednikom Tamerjem in predsednikom senata Calheirosom je veljal za vodilnega politika vladajoče Brazilske demokratske stranke. Cunha bo za zdaj še obdržal stolček v kongresu, kar mu daje poslansko imuniteto. Zaradi domnevne vpletenosti v isti korupcijski škandal sta konec maja iz Temerjeve vlade odstopila tudi minister za planiranje in minister za transparentnost.

Pregled mednarodnega dogajanja zaključujemo na Korejskem polotoku. Združene države Amerike in Južna koreja sta sprejeli dogovor o namestitvi protiraketnega ščita v Južni Koreji. Ta naj bi ameriško zaveznico varoval pred morebitnim napadom njene severne sosede. Gre za sistem, ki do sedaj še ni bil nameščen izven ZDA in je precej bolj sodoben od tistega, ki je bil pred kratkim nameščen v Romuniji. Na namestitev so se ostro odzvali ne le v Severni Koreji, ampak tudi v Rusiji in na Kitajskem. V Pekingu menijo, da bo namestitev sistema še bolj destabilizirala regijo. Poleg tega v balističnem ščitu vidijo grožnjo svojim varnostnim interesom, saj bi lahko sestrelil tudi kitajske balistične rakete.

Aplikacijo za prikaz porabe javnega denarja Supervizor je nadomestil nov program Erar. Komisija za preprečevanje korupcije je imela v primeru aplikacije Supervizor licenco zgolj za njeno uporabo, ne pa tudi razvijanje. Potreba po novem sistemu se je pokazala lani, ko je ob prenosu programa z vsemi podatki na strežnik ministrstva za javno upravo dotedanji upravljavec Supervizorja Primož Bratanič aplikacijo začasno ugasnil. Erar prikazuje vse podatke, ki jih je prej vseboval Supervizor, poleg tega pa so prikazani tudi e-računi, ki so jih gospodarski subjekti izdali državnim organom. V Erar so vključeni tudi podatki o omejitvah poslovanja in prejetih darilih ter prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov.

Študenska organizacija Univerze v Ljubljani namerava prodati Hostel Celica. Poslanci študentskega zbora so 18 ur pred včerajšnjo sejo s strani direktorja organizacije Andreja Klasinca prejeli predlog za prodajo Celice. Hostel Celica je za ŠOU v preteklosti ustvarjal precejšen dobiček, ki pa se je v zadnjih letih občutno zmanjšal. Predlogu najbolj nasprotujejo v poslanski skupini Iskra. Govori poslanec Iskre, Jure Novak:

Izjava

Del dogovora je tudi sporazum z Mestno občino Ljubljana glede nepremičnin Hostla Celica in prostorov ŠOU na Kersnikovi. Pojasnuje Novak:

Izjava