OFF petro-juanov

Od šeste ure po srednjeevropskem času je začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu. Tako je zdaj prepovedano poslovanje z iranskimi finančnimi ustanovami, transakcije, vezane na iransko valuto rial, trgovina z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilskim sektorjem. Prepovedan je tudi uvoz nekaterega blaga, recimo perzijskih preprog in hrane. Drugi sveženj sankcij naj bi se začel po petem novembru. Takrat naj bi stopila v veljavo prepoved trgovanja z iransko nafto, veljati pa naj bi začela prepoved sodelovanja ameriških podjetij s tujimi podjetji, ki bi še sodelovala z Iranom.

Sankcije so povzročile dvig števila pogodb prodaje nafte Kitajski v juanih. Kitajska bo zaradi sankcij še lažje zahtevala nafto v juanih namesto v dolarjih. Iran bo po besedah predsednika Hasana Rohanija kljub ameriškim sankcijam spoštoval jedrski sporazum. V Iranu so tudi zavrnili poziv ZDA k novim pogajanjem o jedrskem sporazumu. Sankcije bodo prizadele tudi evropska podjetja, ki poslujejo v Iranu in imajo podružnice v Ameriki. Nemški avtomobilski koncern Daimler je že napovedal, da ustavlja vse aktivnosti v Iranu, med drugim tudi gradnjo tovarne gospodarskih vozil.

Nemška vlada pa pripravlja zakon, s katerim hoče omejiti tuje investicije v nekatera nemška podjetja. Omejitev, po kateri lahko vlada intervenira oziroma vloži veto, če kupec prevzame vsaj 25 odstotkov delnic, je postavila že lani po kitajskem prevzemu največjega podjetja za industrijske robote Kuka. V novem osnutku zakona pa piše, da lahko Ministrstvo za gospodarstvo posreduje, če vlagatelj, ki ni iz Evropske unije, dobi vsaj 15 odstotkov glasovalnih pravic v nemškem podjetju. Ukrep naj bi se nanašal predvsem na podjetja, ki so povezana z obrambo, infrastrukturo in varnostnimi tehnologijami. Prejšnji teden je Berlin napovedal, da bo uporabil moč veta pri napovedanem kitajskem prevzemu nemškega podjetja Leifeld, ki proizvaja strojno orodje in visoko vzdržljive materiale, ki se uporabljajo tudi pri jedrski tehnologiji. Po navedbah nemške vlade naj bi imel kupec, kitajsko podjetje Yantai Taihai, poslovne vezi s Pakistanom, ki je ena od devetih držav z jedrskim orožjem. Kitajci so ponudbo za prevzem umaknili, preden bi lahko Nemci vložili veto.

Madžarska vlada želi uvesti domoljubno vzgojo že v vrtcih. V vladnem odloku s konca julija piše, da bi temelji za pedagogiko v vrtcih morali biti “zavest o nacionalni identiteti, krščanske kulturne vrednote, domoljubje ter navezanost na domovino in družino”. Otroke, stare med tri in sedem let, bi morali učiti predvsem pregovore, rime in pesmi, ki temeljijo na madžarski tradiciji in folklori.

Rusija je izgnala dva grška diplomata in prepovedala vstop v državo grškemu ministru za zunanje zadeve. To je storila kot odgovor na izgon dveh ruskih diplomatov iz Grčije enajstega julija. Grčija je trdila, da ima dokaze, da sta hotela ruska diplomata spodkopati sporazum med Grčijo in Makedonijo o imenu Republika Severna Makedonija, ter da sta diplomata že dlje časa Rusom posredovala informacije, kar so Rusi zanikali. Rusija pa Grčijo obtožuje, da so vzrok njenih akcij Združene države Amerike. Po besedah neimenovanih grških diplomatskih virov se bo Grčija na izgon svojih diplomatov odzvala ustrezno in proporcionalno.

Avstralija je agenciji za trg vrednostnih papirjev dodelila nova pooblastila, s katerimi lahko nastavljajo nadzornike v finančna podjetja. Avstralska vlada bo za ta namen v naslednjih dveh letih dodelila slabih 45 milijonov evrov, s katerimi namerava usposobiti 20 oseb, ki bodo v bankah ter v podjetju za upravljanje premoženja. Do novih pooblastil je vodila javna preiskava Kraljevske komisije, ki je razkrila nepravilnosti v največjem avstralskem podjetju za upravljanje premoženja AMP. Slednje upravlja z več kot 130 milijardami evrov premoženja. To je zavajalo regulatorje in redno zaračunavalo previsoke cene svojim strankam. Do preiskave, ki jo je lansko leto zaukazal premier Malcolm Turnbull, da bi povrnil zaupanje javnosti v finančni sektor, pa sta vodila domnevno prirejanje obrestnih mer in pranje denarja v finančni industriji. Komisija bo sporočila končne rezultate preiskave februarja 2019.

Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti petnajstim osebam. Dobavitelji zdravstvene opreme in pripomočkov naj bi nekaterim zdravnikom in zaposlenim v zdravstvenih ustanovah ponujali podkupnine v zameno, da se na razpisu izberejo njihovi izdelki. Zaradi te zadeve so leta 2013 potekale hišne preiskave. Osebe so obtožene nedovoljenega prejemanja daril, pranja denarja in ponarejanja ter uničevanja poslovnih listin. Javna sredstva naj bi bila s tem po takratnih podatkih kriminalistov oškodovana za dober milijon evrov, višina podkupnin pa je znašala med 10 in 100 tisoč evrov. Gradivo v tej zadevi je bilo na sodišče dostavljeno s tovornim vozilom, zaradi pomanjkanja prostora pa so ga shranili kar v eno od razpravnih dvoran. Na sodišču predvidevajo, da bo zaradi obsežnosti gradiva zadevo nemogoče končati v roku, ki je pričakovan v zahtevnejših zadevah, povezanih z gospodarskim in organiziranim kriminalom ter korupcijo.