OFF pogajanj in prijateljstev

 Izjava je v posnetku oddaje.

Južnoafriški rudarji se potem, ko so z lastniki podjetja Lonmin dosegli sporazum o povišanju plače, vračajo na delo v tovarniški kompleks Marikana, v katerem pridobivajo platino. Rudarji so povišico, ki bo, glede na njihovo kategorijo dela, znašala med 11 in 22 odstotkov, dosegli po dolgotrajnih protestih, v katerih je umrlo 46 ljudi. Sočasno z odhodom s povišico relativno zadovoljnih rudarjev na delo se začenja tudi preiskava o smrti umrlih protestnikov, od katerih jih je 34 umrlo pod streli policistov. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je sicer v ponedeljek ocenil, da so šesttedenski protesti povzročili za 548 milijonov evrov škode, podjetje Lonmin pa upa, da bodo omenjene izgube kmalu zmanjšali.

Ne kaže pa, da bodo s protesti dosegli svoje kenijski učitelji, ki zahtevajo povišanje plače med 100 in 300 odstotkov, medtem ko jim vlada ponuja zgolj 4-odstotno povišanje. Kenijske oblasti so v luči protestov sedaj zagrozile, da bodo, v primeru, da se učitelji, ki protestirajo, ne vrnejo na delo, le-te odpustili in jih nadomestili z upokojenimi in ravnokar diplomiranimi učitelji. Do ultimata je prišlo po tem, ko so učiteljski sindikati zavrnili vladno ponudbo, ki bi končala stavko, zaradi katere so javne šole zaprte že tri tedne. Predavatelji na univerzah so za razliko od učiteljev nižjih izobraževalnih stopenj vladni predlog sprejeli in tako se bodo kenijske univerze s prihodnjim tednom odprle.

Yoshihido Noda, sedanji japonski premier, je v skladu z napovedmi analitikov z veliko večino potrdil svojo premoč v svoji matični stranki, Demokratični stranki Japonske, ki ga je med tremi kandidati ponovno izvolila za svojega predsednika. Tako ostaja tudi na mestu premierja države. V boju za predsedstvo stranke so bili še Naoto Kan, bivši predsednik stranke in japonski premier, ki ga je Noda nadomestil po odstopu zaradi jedrske nesreče v Fukušimi, bivša kmetijska ministra Michihiko Kano in Hirotaka Akamatsu ter bivši notranji minister Kazuhiro Haraguchi.

Afganistan je zapustilo še zadnjih 33 tisoč dodatnih ameriških vojakov, ki jih je nekaj več kot tri leta nazaj z namenom, da bi zajezili delovanje talibanov in okrepili nadzor oblasti afganistanske vlade, v državo poslal predsednik Združenih držav Amerike, Barack Obama. V omenjeni državi tako ostaja še 68 tisoč ameriških vojakov.

V okviru teženj Združenih držav Amerike po večji vojaški prisotnosti v azijskem delu Pacifika so te požrle slino in po letu 1986 ponovno vzpostavile prijateljske stike z vojsko Nove Zelandije. Spomnimo, pred slabimi tridesetimi leti je Nova Zelandija prepovedala jedrsko orožje na svojem teritoriju, posledično torej tudi vojaška plovila Združenih držav Amerike. Te so v odgovor prepovedale pristanke vojaških ladij otoške države v svojih pristaniščih in povsem prekinile meddržavno vojaško sodelovanje. Na srečanju obrambnih ministrov držav, ameriškega Leona Panette in novozelandskega Jonathana Colemana, je prvi priznal, da med državama še vedno obstajajo razlike, a da te ne bodo več predstavljale ovir za medsebojno vojaško sodelovanje, medtem ko je drugi povedal, da ta odločitev ničemer ne spreminja odklonilnega stališča Nove Zelandije do jedrskega orožja.

V Libanonu se trenutno nahajata novinarja Radia Študent, Maja Založnik in Matej Šebenik, ki se udeležujeta protestov proti islamofobnemu filmu „Nedolžnost muslimanov“. Več o protestu nam pove Maja Založnik.

Izjava v posnetku oddaje.

Gruzijski notranji minister Bacho Ahkalaia je po tem, ko so v javnosti zakrožili video posnetki, v katerih pazniki v zaporih pretepajo in spolno napadajo zapornike, odstopil. Ahkalaia je dejal, da čuti moralno in politično odgovornost, da mučenje v gruzijskih zaporih še ni bilo izkoreninjeno. Po večjih mestih v državi so na ceste stopili ogorčeni protestniki, gruzijski predsednik Mihail Sakašvili pa je suspendiral celotno zaporniško osebje po državi, ki jih namerava, vsaj začasno, nadomestiti s policisti, in za ministra za zapore imenoval državnega ombucmana Giorgija Tugušijeva. Pazniki, ki so jih na podlagi posnetka identificirali, so že bili obtoženi.

Vprašanje bikoborb je sodni epilog doživelo tudi v Franciji, kjer je francoski Ustavni svet, najvišja državna sodna avtoriteta, zavrnil prošnjo s strani borcev za pravice živali, da prepove bikoborbe, saj so krute do živali. Sodniki so razsodili, da tradicionalne bikoborbe, ki se odvijajo na jugu Francije, ne ogrožajo zaščitenih ustavnih pravic ljudi. Prepoved bikoborb, pri katerih letno v Franciji umre okoli 1000 bikov, naj bi po raziskavah podprlo okoli 48 odstotkov francoskih državljanov.

Španski premier Mariano Rajoy je zgolj nekaj dni po velikem shodu za avtonomijo v Barceloni, na katerem se je zbralo več kot milijon in pol ljudi, zavrnil poziv katalonskega regionalnega premierja Artura Masa za fiskalno neodvisnost omenjene regije. Na srečanju je španski premier poudaril, da morajo špansko ekonomsko krizo premagati skupaj. Mas, premier španske regije, ki generira petino španskih dohodkov, je nad Rajoyevo odločitvijo razočaran in ne izključuje možnosti predčasnih regionalnih volitev, na kar bi bilo mogoče gledati tudi kot na referendum za neodvisnost regije. Od španskega premierja je pričakoval, da regiji omogoči pobirati in trošiti lastne davke ter tako samostojno nasloviti vprašanje ekonomske krize. Poudarja namreč, da Katalonija v primerjavi s sredstvi, ki jih prejema od države, plačuje neproporcionalno velike davke.

Predstavniki Bosne in Hercegovine ter Hrvaške so se v Bruslju sestali s predstavniki Evropske unije v težnji po čimprejšnji uskladitvi o poteku meddržavne meje. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je izjavila, da je 75 odstotkov odprtih vprašanj rešenih, zunanji minister Bosne in Hercegovine Zlatko Lagumdžija pa, da si želi rešitve v pozitivni atmosferi in v zadovoljstvo tako ene kot druge države in njunih državljanov. Odprti vprašanji, ob katerih se še najbolj zatika, sta dostop Bosne in Hercegovine do mednarodnih voda ter število, umestitve in oblike mejnih prehodov.

V Mariboru je potekala prva konferenca na temo dediščina socializma, ki jo je pripravil Forum slovanskih kultur in katere namen je bil predvsem ovrednotiti in osmisliti industrijsko dediščino. Govori vodja foruma Andreja Rihter:

Izjava je v posnetku oddaje.

Še nekaj besed o industrijski dediščini pri nas in bližnji soseščini.

Izjava je v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila Polona in Janko.