OFF polinezijskih volitev
Na parlamentarnih volitvah v Francoski Polineziji je slavila stranka Tavini Huiraatira, ki se zavzema za neodvisnost francoskega čezmorskega ozemlja v južnem Pacifiku. Stranka nekdanjega predsednika Oscarja Temaruja bo v parlamentu zasedla 38 od 57 sedežev, drugouvrščena Tapura Huiraatira pod vodstvom aktualnega predsednika pa osem. Zmaga separatistične stranke je okrepila več desetletij trajajoče pozive k referendumu o neodvisnosti francoskega čezmorskega ozemlja, za razpis katerega bi zahtevo lahko vložil predsednik, ki ga bo skupščina izvolila še ta mesec. Francoska Polinezija je sama odgovorna za politiko zdravstvenega varstva, osnovnega in srednjega izobraževanja ter okolja, Pariz pa od leta 1880 ohranja nadzor nad monetarno, obrambno, sodno, visokošolsko in zunanjo politiko.
Palestinski zapornik v Izraelu Hader Adnan je po treh mesecih gladovne stavke in po izraelski zavrnitvi njegove premestitve v civilno bolnišnico umrl. Hader je bil propagandist palestinske paravojaške organizacije islamski džihad. Zaradi delovanja v organizaciji, a brez obtožnice, so ga izraelske oblasti večkrat pridržale, prvič leta 1999, na pripore pa se je od pridržanja leta 2004 odzival z gladovnimi stavkami. Od takrat je gladovno stavkal petkrat. Izraelske oblasti so Haderja zapirale v okviru tako imenovanega administrativnega pripora, pri katerem lahko osebo držijo v priporu brez obtožnice ali sojenja, zaradi česar so Haderjevo zapiranje med drugimi obsodili pri Amnesty International in Human Rights Watch. Islamski džihad je po Haderjevi smrti pozval k splošni stavki v Gazi in na Zahodnem bregu.
Svetovni program za hrano Združenih narodov je ponovno začel z delom v Sudanu. Svetovni program za hrano je svoje dejavnosti v državi začasno prekinil po tem, ko so bili v Darfurju 15. aprila ubiti trije njegovi delavci. Od začetka vojne za oblast med vojsko in paravojaškimi silami za hitro posredovanje je po današnjem poročilu agencije Združenih narodov za begunce državo zapustilo 100 tisoč ljudi, notranje razseljenih pa je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije še 300 tisoč ljudi. Medtem se boji nadaljujejo kljub podaljšanju humanitarnega premirja.
Poslanka Švedskih demokratov Elsa Widding je po udeležbi na konferenci teoretikov zarot odstopila. Poslanko so na konferenci obkrožali dobro znani anticepilci in zanikovalci podnebnih sprememb ter holokavsta. Widding je bila v preteklosti zaradi komentarjev o pomanjkanju znanstvenih dokazov za podnebno krizo že tarča ostrih kritik javnosti in švedske Liberalne stranke. Tudi tokrat se je nanjo spravila Liberalna stranka in njen minister za izobraževanje Mats Persson. Kot je pojasnila Widding, je odstopila zaradi tega, ker stranka, ki ji pripada, ni stopila na njeno stran in je zaščitila pred blatenjem. Zaradi poslankinega odstopa imajo štiri stranke, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, zdaj v parlamentu 174 sedežev, večino ohranjajo torej za en sedež. Švedski demokrati vladni koaliciji, ki jo sestavljajo Zmerna stranka, liberalci in Krščanski demokrati, zagotavljajo potrebno večino. Po septembrskih volitvah je premierski stolček zavzel Ulf Kristersson iz Zmerne stranke, kljub temu da je desničarska stranka Švedskih demokratov osvojila več sedežev.
Nemške vladne stranke so poenotile stališče glede reform evropske migracijske zakonodaje. Kot je pojasnila Nancy Faeser, notranja ministrica iz največje vladne stranke socialdemokratov, bo Berlin zagovarjal izvajanje postopkov identifikacije in registracije prosilcev za azil na zunanjih mejah Evropske unije. Po njenih besedah bi jih tam lahko zadržali do 12 tednov, preden bi jim dovolili vstop v državo članico unije. Vprašanje, ali naj se azilni postopki v celoti izvedejo na zunanjih mejah, pa zaenkrat pušča odprto. Nemška vlada se bo zavzemala tudi za vzpostavitev tako imenovanih solidarnostnih mehanizmov, prek katerih bi več beguncev od držav, kamor begunci prispejo, sprejele države v notranjosti unije. Pogajanja o reformah med Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije potekajo od konca marca. Predlogi nemške vlade se v bistvenih točkah skladajo s predlogi Evropske komisije, ki v Bosni in Hercegovini že načrtuje vzpostavitev centra za pridržanje, kjer bi procesirali begunce pred vstopom v Unijo.
Bolgarski državni tožilec Ivan Gešev se je na cesti izognil bombi, ki naj bi bila tam z namenom, da ga ubije. Napadalci naj bi bombo namestili na cestni ovinek, kjer promet poteka počasneje, in jo sprožili točno v trenutku, ko se je z ženo in otroki mimo pripeljal Gešev. V eksploziji ni bil poškodovan nihče, bomba pa je bila po besedah Borisa Sarafova, vodje Nacionalne preiskovalne službe, ročno izdelana in digitalno nadzorovana. Bolgarski začasni premier Galab Donev je takoj po incidentu sklical sestanek komisije za nacionalno varnost. A kritiki sumijo, da je bila eksplozija v resnici piarovski trik Geševa, namenjen spodkopavanju zakonodajnega prizadevanja za pravosodno reformo, ki bi olajšala njegovo odstavitev.
Na Nizozemskem, v Italiji in Španiji so na praznik dela, sicer manj nasilno kot v Franciji, potekale množične demonstracije, na katerih so protestniki zahtevali dvig plač v skladu z inflacijo. Španski sindikati so v primeru neizpolnitve delavskih zahtev za jesen napovedali večdnevne stavke.
Kanadska vlada je dosegla dogovor o plači 120 tisoč javnih uslužbencev, s čimer se je po dveh tednih končala največja stavka javnih uslužbencev v zgodovini države. Pogajanja s sindikati, ki zastopajo 19 tisoč delavcev, še potekajo. Stavkajoči so zahtevali zvišanje plač, da bi se te uskladile z inflacijo, pa tudi več možnosti za delo od doma. Iz sindikata Zavezništvo javnih uslužbencev Kanade so sporočili, da jim je uspelo izpogajati 12,5-odstotno zvišanje plač, skupaj z enkratnim plačilom v vrednosti skoraj 1700 evrov. Dela na daljavo jim ni uspelo vključiti v kolektivno pogodbo.
Ameriška banka JPMorgan je kupila propadlo banko First Republic, ki jo je pred tem prevzela država. Zanjo je banka JPMorgan plačala devet in pol milijona evrov. Izgube, ki jih bo moral pokriti ameriški Zvezni sklad za zavarovanje depozitov, so s prevzemom omejili na nekaj manj kot 12 milijard evrov, ostalo pa bo prevzela banka JPMorgan. First Republic je bila ena od bank, ki so jo hranilci množično zapustili med bančno krizo, ki sta jo povzročili zaprtje Silicon Valley Bank in Signature Bank marca letos. Banka je na ta način izgubila več kot 90 milijard evrov.
OFF je pripravil vajenec Matej, mentorirala je Lara.
Vir fotografije: Jason Brown (Avaiki Nius Agency), flickr, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj