OFF preiskav nemških okoljevarstvenikov
Nemška policija je izvedla preiskave na domovih 15 podnebnih aktivistov iz okoljevarstvene skupine Last Generation. Sumijo jih organizacije akcije zbiranja sredstev za financiranje kaznivih dejanj. Skupaj naj bi zbrali skoraj milijon in pol evrov. Dva izmed osumljenih naj bi po navedbah policije tudi pripravljala sabotažo naftovoda, ki povezuje bavarsko mesto Ingolstadt s pristaniščem v Trstu. Po navodilih tožilstva je bila začasno zaprta tudi spletna stran aktivistične skupine, zasegli pa so tudi dva bančna računa in premoženje članov. Že lani je proti skupini potekala preiskava, ki jo je vodilo tožilstvo mesta Neuruppin, zaradi delovanja proti rafineriji nafte v vzhodni Nemčiji. Last generation od nemške vlade sicer zahteva, da oblikuje učinkovit načrt za izpolnitev mednarodno zastavljenega cilja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Zaradi protestnih akcij v obliki blokiranja prometa je bilo v zadnjem času mnogo njihovih članov obravnavanih na sodiščih.
Še o nemških vladnih zdrahah. V že tako nestabilni koaliciji strank pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza se je še zaostril spor med stranko Zelenih in Svobodno demokratsko stranko. Na zasedanju Bundestaga je slednja namreč s postopkovnimi ovirami preprečila diskusijo o predlogu zakona, ki bi prepovedal vgradnjo plinskih peči za ogrevanje in bojlerjev v novogradnje od leta 2024 naprej. Zeleni trdijo, da so se stranke koalicije marca skupaj zavezale, da bodo dotični zakon sprejele še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami, kar pa sedaj ne bo mogoče. Svobodno demokratsko stranko obtožujejo, da je prelomila obljubo, v odgovor naj bi tudi oni poskušali odlašati z obravnavo zakonov, ki jih predlagajo demokrati. Zakon o prepovedi plinskih bojlerjev je ključen del okoljske agende Zelenih, demokratom pa se je predlog zdel nedodelan in gospodarsko škodljiv.
Urad državnega tožilca ameriške zvezne države Ilinois je objavil poročilo o preiskavi delovanja rimokatoliške cerkve v tej zvezni državi. V tem ugotavljajo, da je 451 katoliških duhovnikov med leti 1950 in 2019 spolno zlorabilo skoraj 2000 otrok. Številka za dvajsetkrat presega število žrtev, ki ga je v svoji preiskavi za isto obdobje objavila tamkajšnja katoliška cerkev. V poročilu tožilstva je navedeno, da so se cerkveni voditelji prepočasi odzivali na obtožbe o zlorabah, da župljanov niso opozarjali na duhovnike, ki so te izvajali in da so odlašali s pregonom obtožene duhovščine. Podobne preiskave o zlorabah so tožilstva že v preteklih letih izvedla tudi v zveznih državah Pensilvaniji, kjer so identificirali 1000 žrtev in Marylandu, kjer so odkrili 600 zlorab.
Zaposleni na Upravni enoti Ljubljana so danes med 10. in 11. uro opozorilno stavkali. Akcija je potekala v vseh krajevnih uradih pod nadzorom ljubljanske upravne enote, pred stavbama na Tobačni in Linhartovi pa je bil organiziran tudi zbor delavcev. Zahteve stavkajočih so dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov na upravni enoti z nazivi na ministrstvih in dodatek za blagajniško poslovanje. Glavni razlog za stavko je po besedah predsednika sindikata delavcev upravne enote Ljubljana Dragana Stankovića neodgovorno vodenje pogajanj o spremembah plačnega sistema v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v izjavi v torek dejala, da sicer s predstavniki sindikatov že iščejo rešitve.
Komisija za preprečevanje korupcije je objavila poročilo s pravnomočnimi ugotovitvami, da je nekdanji izolski župan Danilo Markočič leta 2021 v postopku pri oddaji nepremičnin v zakup dvakrat ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo svoje takratne županske funkcije. S tem je kršil svojo integriteto. Izolska občina je leta 2021 objavila dve nameri o sklenitvi neposrednih pogodb o zakupu nepremičnin, pri čemer pa razgovorov s ponudniki, kot je bilo predpisano v razpisanih pogojih, ni opravila. Prav tako ni bilo možnosti pritožbe zoper odločitev občine. S svojim podpisom te namere je Markočič privilegiral določene ponudnike in omogočil neenakopravno obravnavo vseh udeležencev. Komisija je ugotovila tudi, da občina v okviru teh postopkov ni vodila zapisnikov o prejetih ponudbah, izvedenih ravnanjih in vodenju postopkov. Markočič vse ugotovitve zavrača in pojasnjuje, da je pri svojem delovanju le sledil pravnemu mnenju, ki mu ga je podala odvetniška pisarna, ki deluje za občino. Kršitev integritete je komisija pri bivšemu županu sicer ugotovila že leta 2020 v zvezi s podajanjem neresničnih informacij v zvezi z afero Pivec na morju, ko je nekdanji ministrici za kmetijstvo poravnal račun za hotelsko nočitev.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci predstavil načrte občine glede bežigrajskega stadiona, pri tem pa povedal, da med glavnim investitorjem Jocom Pečečnikom in Ministrstvom za kulturo potekajo pogajanja o morebitni prodaji stadiona državi. Prejšnji teden je Ministrstvo za naravne vire in prostor sicer zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park, v katerega bi poleg občine investirala še Olimpijski komite Slovenije in Joc Pečečnik. Negativno mnenje v postopku izdaje je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Kot je izpostavil Janković za občino sedaj obstajata le dve možnosti, in sicer ali, da se izda gradbeno dovoljenje ali pa država odkupi Plečnikov stadion in pripravi nov program, temu pa bo Mestna občina Ljubljana tudi sledila. Občina bo sedaj čakala na rešitev svoje vloge za revizijo pri vrhovnem sodišču o lastništvu zemljišča ob Fondovih blokih. Ta zemljišča so bila namreč vložek občine v projekt, nedavno pa je sodišče odločilo, da so to funkcionalna zemljišča Fondovih blokov. Če ta revizija ne bo odobrena in je odločitev glede tega zemljišča dokončna, bo treba projekt obnoviti brez načrtovanih vil, ki so bile tam predvidene.
Premier Robert Golob je v svojem nagovoru ob odprtju Dnevov medgeneracijskega sožitja napovedal štiri nove ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. Po njegovih besedah bodo imeli skupno težo približno 100 milijonov evrov. Kot prvo bo izveden sorazmerni dvig pokojnine za 1,8 odstotka, s čimer bodo izpolnili cilj koalicijske pogodbe za zagotovitev pokojnin za polno dobo v vrednosti 700 evrov. Za božič je upokojencem obljubil darilo v obliki enkratnega dodatka v vrednosti 40 odstotkov letnega dodatka. Tretji poseg predvideva zvišanje vdovskih pokojnin na raven zagotovljene starostne pokojnine, torej 700 evrov. Kot zadnje se je zavezal, da bodo z vlado poskrbeli za boljši položaj delovnih invalidov, ki se bodo upokojili po januarju 2024. Tem se bo pri odmeri pokojnine kot osnova upošteval dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas.
V luči kongresa stranke Levica, ki se bo prihodnji teden odvijal v Celju, je v ospredje stopil Miha Kordiš s svojo skupino levega, aktivistitičnega krila stranke. Kot sam pravi je »levo, aktivistično krilo stranke, ki ga vzpostavljamo, trajen način obrambe pred pritiski od zgoraj in iz sredine.« Izjavil je, da je Levica pod sedanjim vodstvom stranke zašla. Kot glavni cilj svoje frakcije hoče zato na kongresu vzpostaviti »New Deal«, ki bi po njegovo predstavljal način za konec sredinjenja in ugrabljanja stranke za osebne karierne interese. Z njim bi prišlo do dogovora med njegovim krilom in glavnimi funkcionarji. Spremembe naj bi po njegovo stranko tako vrnile na pot dejanskih demokratičnih procesov in razvoja aktivističnega terena. Ocenjuje, da so se glavni funkcionarji stranke izgubili v vsakodnevnem političnem usklajevanju in s tem odstopili od usmeritev izhajajočih iz programa stranke. Tu predvsem izpostavlja premajhno aktivnost stranke pri problematiziranju kupovanja orožja in sodelovanju v parlamentarnih razpravah o zdravstvenih reformah. Trenutni koordinator Luka Mesec je za Delo že potrdil, da tokrat kandidira zadnjič.
OFF je pripravil Filip.
Vir slike, Creative Commons Attribution 2.0 Generic, Stefan Muller
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj