Off priznanja

Ameriški senat se pripravlja na potrditev predloga zakona, ki bo, v kolikor bo sprejet, prepovedal diskriminacijo homoseksualcev na delovnem mestu oziroma pri zaposlovanju. Zvezni zakon sedaj prepoveduje diskriminacijo na osnovi spola, rase in nacionalnega izvora, nič pa ne pravi o spolni usmerjenosti. Pri predlogu zakona sodelujejo tudi nekateri republikanci, medtem ko nasprotniki iz republikanskih vrst v senatu zaenkrat večinoma molčijo. Predsednik predstavniškega doma John Boehner pa je dejal, da sam zakona ne podpira, ker bo sprožil poplavo brezpredmetnih tožb proti delodajalcem. S takšnim argumentom bi sicer lahko potem spodbijali tudi diskriminacijo afroameričanov, hispanov, žensk in drugih pri zaposlovanju.

Ekscentrični župan Toronta Rob Ford je izjavil, da ne namerava odstopiti zaradi uporabe drog. Uporabo je sicer do sedaj kategorično zanikal. Pred časom je namreč prišel na plano posnetek, na katerem kadi kokainsko bazo s stekleno pipo. Uporabo droge je končno priznal, ob tem pa dejal, da je preteklost pač preteklost in bi jo bil spremenil, če bi jo lahko. Ker pa ne more spremeniti preteklosti, je po njegovem potrebno gledati v prihodnost, v kateri želi narediti še veliko dobrega za mesto Toronto kot župan. Dodal je še, da je kokainsko bazo kadil v pijanem stanju in da danes nima absolutno nobenega opravka z drogami več, kot tudi nikoli ni bil zasvojen. Sam se sicer ne spomni, da bi bil med drogiranjem posnet.

V Italiji so proti-mafijski aktivisti lansirali stran Mafiabilaks, kamor lahko anonimno posredujete informacije o dejavnosti mafije. Delujejo po načelu, 'če nekaj veš, potem to razkrij'. Zgledujejo se seveda po strani Wikileaks, pri tem pa se avtorji strani – ki bodo sicer poskušali ostati neznani - zavedajo, da zaradi tega tvegajo svoje življenje. Podatki, ki jih bodo uporabniki poslali, bodo nato poslani tako imenovanim osebam zaupanja, ki se morajo po zakonu boriti proti mafiji.

V Hamburgu na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo poteka zaslišanje v sporu med Nizozemsko in Rusijo zaradi zasega ladje okoljevarstvene organizacije Greenpeace. Ta je plula pod nizozemsko zastavo. Nizozemska tako zahteva predajo ladje kot tudi izpustitev aktivistov, ki jih zadržujejo od 19. septembra, ko so se skušali povzpeti na rusko naftno ploščad na območju Arktike. Hamburško sodišče naj bi o zadevi odločilo v roku dveh tednov, po navedbah pravnih strokovnjakov pa bo sodba za Rusijo zavezujoča. Moskva sicer pristojnost sodišča za obravnavanje zadeve postavlja pod vprašaj.

Evropska unija bo zaradi manipulacij z medbančnima obrestnima merama euribor in libor vpletenim bankam naložila za več milijard evrov kazni. Škandal je izbruhnil lani, ko se je razvedelo, da so banke več let manipulirale z medbančnimi obrestnimi merami tako, da jim je to v določenih okoliščinah koristilo. Banke Barclays, RBS in UBS so morale zaradi vpletenosti v manipulacije že plačati skupaj več kot 2,5 milijarde dolarjev kazni. Nizozemska Rabobank pa je oktobra sporočila, da bo plačala kazen 774 milijonov evrov. Bruselj pa je sedaj sklenil dogovor z bankami Societe Generale, Deutche Bank in Royal Bank of Scotland, da bodo kazni zaradi sodelovanja v kartelu poravnale prihodnji mesec. Poleg tega naj bi v pogovorih o plačilu kazni sodelovale tudi JP Morgan Chase, HSBC in Credit Agricole, ki pa vsaj za zdaj ne želijo skleniti dogovora z Brusljem.

V Grčiji se je ponovno začela splošna stavka zaradi varčevalnih ukrepov. V Atenah in drugih večjih mestih v okviru stavke potekajo tudi množični protesti. Stavkata tako javni kot zasebni sektor, pri čemer pa ne sodelujejo taksisti, hotelirji in zaposleni na podzemni železnici. Tudi večina trgovin deluje nemoteno. V Grčiji se sicer prav te dni mudijo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki bodo v Atenah znova pregledali izvajanje zahtevanih javnofinančnih in reformnih ukrepov. Nova ocena trojke bo pogoj za izplačilo novega obroka finančne pomoči v višini milijarde evrov.

Zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju koncesij v visokem šolstvu ob izteku mandata prejšnje vlade so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada sprožili predkazenski postopek, v okviru katerega od takratnega ministra Žige Turka želijo dovoljenje za vpogled v njegovo elektronsko pošto. Turk je tako od urada v ponedeljek prejel obrazec, s katerim bi dovolil vpogled v arhiv njegove elektronske pošte, ki jim ga je ministrstvo izročilo na zapečatenem CD-ju. Turk vpogleda ne dovoli, saj meni, da je to nesorazmeren poseg v ustavno pravico tajnosti komuniciranja. Gre za tri zasebne fakultete, ki jim je bila koncesija podeljena po tem, ko je Janševi vladi že bila izglasovana konstruktivna nezaupnica. Sodišče pa je pravnomočno ugotovilo, da so bile odločbe ministra zaradi tega nezakonite. Fakultetam so sicer koncesije že bile odvzete.

Amnesty International Slovenija ob 25. obletnici obstoja organizira cikel predavanj. Dve sta se že zgodili, ob šestih zvečer pa lahko na Filozofski fakulteti v Ljubljani v predavalnici 18 prisluhnete predavanju Igorja Pribca z naslovom 'Zgodovinski pomen deklaracije o pravicah človeka in državljana'. O samem ciklu in današnjem predavanju smo govorili z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.